Prednostne programske naloge ministrstva v letu 2008

Določitev strateških in razvojnih ciljev na področju raziskav in razvoja v Sloveniji za leto 2008:

novi nacionalni raziskovalni in razvojni program (NRRP) za obdobje 2006-2010, ki ga je državni zbor sprejel decembra 2005, vsebuje jasno določene cilje in ukrepe na področju raziskav in razvoja (R&R) v Sloveniji. V programu so izpostavljene tudi prednostne naloge na področju raziskav, s poudarkom na naravoslovnih in uporabnih znanostih, biomedicinskih raziskavah ter raziskovanju slovenske naravne in kulturne dediščine v okviru humanističnega področja.
Ministrstvo pripravlja navodila za srednjeročno in dolgoročno delovanje javnih raziskovalnih inštitutov v skladu z NRRP in določa razmerje med enkratnim financiranjem, denarno podporo za nacionalne projekte in drugimi javnimi razpisi, koncesijami in “zunanjim” financiranjem (gospodarski sektor, projekti EU).

Vlada skuša v proračunih za leti 2008 in 2009 zagotoviti višja sredstva za R&R. Določena so bila nova merila za sofinanciranje raziskovalnih skupin, ki izvajajo projekte EU ali projekte, pri katerih poteka sodelovanje z gospodarskih sektorjem. S podporo gospodarskega sektorja in evropskih strukturnih skladov je bilo na izbranih prednostnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja ustanovljeno deset raziskovalnih centrov odličnosti. V programskem obdobju 2007-2013 je predviden nadaljnji razvoj centrov odličnosti na prioritetnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja, ob še večji podpori obstoječim centrom odličnosti in ustanovitvijo 3 do 4 novih centrov odličnosti. Sprejeta je bila odločitev o podpori centru odličnosti za trajnostno uporabo energije.

Uskladitev visokega šolstva z bolonjskimi smernicami: ministrstvo spremlja in podpira bolonjsko reformo študijskih programov. Leta 2006 sta bila sprejeta Zakon o visokem šolstvu in Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih. V skladu z navodili Vlade RS prednostne naloge vključujejo spremembo in uskladitev deleža razpisanih prostih mest na različnih fakultetah v prid tehničnih znanosti, znanosti o življenju ter zdravstvenih ved in večja vlaganja v opremo in laboratorije na fakultetah za naravoslovne in tehnične znanosti. Vse to bo lažje izvedljivo po sprejetju ustreznih podzakonskih aktov.

Spodbujanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti ter inovacij v obliki finančne pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s področjem tehnološkega razvoja predstavlja eno od prednostnih nalog ministrstva. V skladu z evropskimi trendi bo posebna pozornost posvečena spodbujanju strateških projektov s področja R&R in zadevam, ki so bile določene v okviru nacionalnih tehnoloških platform. V letu 2008 bo pomoč namenjena tudi tehnološkim centrom za podporo majhnim in srednje velikim podjetjem, saj si slednja ne morejo zlahka privoščiti drage opreme za raziskave in ustreznega kadra s področja R&R. V skladu z Lizbonsko deklaracijo bo večji poudarek zlasti na dejavnostih s področja R&R in določenih ciljih, kot so večja vlaganja v R&R s strani gospodarskega sektorja, povečanje deleža inovativnih podjetij ter povečanje deleža zaposlenih v oddelkih R&R v gospodarskem sektorju.

S pomočjo sodelovanja med podjetji, raziskovalnimi institucijami in vlado bodo v naslednjih treh do petih letih nastali podrobni strateški programi na področju R&R, ki bodo odražali potrebe in prioritete slovenskega gospodarstva, t.j. zlasti na področjih, ki bi lahko pomenila priložnost za konkurenčnost v globalnem smislu in za doseganje tehnoloških prebojev. Medtem ko je Slovenija prevzela enoletno predsedovanje mednarodnemu programu za tehnološki razvoj EUREKA, bo ministrstvo posvetilo pozornost tudi spodbujanju mednarodnega sodelovanja med podjetji na področju razvoja zaradi pridobitve tujega znanja in večje konkurenčnosti slovenskih izdelkov in storitev. V letu 2007 je Agencija za tehnološki razvoj (TIA) prevzela številne operativne naloge na področju spodbujanja tehnološkega razvoja. Omenjene dejavnosti se bodo nadaljevale v letu 2008.

Na področju informacijske družbe ministrstvo igra vlogo koordinatorja.

Usklajevanje pomeni pomemben doprinos k splošni rasti, ki temelji na informacijski družbi, podpori razvoju e-storitev, e-vsebin in e-podjetništva v okviru nacionalne mreže interoperabilnosti. Zagotavljanje pozitivne finančne klime za vlaganja v informacijske tehnologije in sofinanciranje raziskovalnih in razvojnih projektov za rast in razvoj ostajajo pomembne dejavnosti pri nadaljnjem razvijanju programov, ki temeljijo na odprtem dostopu.  E-vključevanje in premagovanje digitalnega razkoraka bosta zagotovljena z nastankom novo razvite digitalne vsebine, ki bo dostopna vsem sferam populacije. Veliko pozornosti se posveča posebnim programom z zasnovami in programi e-vključevanja. Na prvem mestu ostajajo točke za hiter dostop do interneta in IKT opreme za uporabnike slovenskih akademskih mrež. V središču razvoja slovenske strategije za razvoj informacijske družbe SI2010 je nadaljnji razvoj digitalno podprtega podjetništva, storitev, odprtega dostopa ter vključitev vseh novih in inovativnih pristopov do IKT v digitalno družbo, s široko uporabo interneta ter osnovno varnostjo vseh udeležencev informacijske družbe. Glavni napori so usmerjeni v hiter gospodarski in družbeni razvoj, zaposlovanje in rast družbe.

V skladu z Zakonom o meroslovju je Urad za meroslovje RS pripravil in uveljavil strategijo meroslovnega sistema v RS, vlaga pa tudi veliko truda v razvoj omenjenega sistema. Na podlagi vseh dejavnikov, ki vplivajo na prihodnji razvoj meroslovne infrastrukture v Sloveniji, je urad pripravil novo strategijo meroslovnega sistema RS za obdobje 2006-2010.

Izvajanje ključnih razvojnih dejavnosti na področju meroslovnega sistema RS za leto 2008: glavni cilji omenjene strategije so evropsko sodelovanje, uravnotežen razvoj porazdeljenega meroslovnega sistema, nadaljnji razvoj zakonskega meroslovja, prenos znanja in tesnejše sodelovanje z drugimi sektorji tehnične infrastrukture in podjetništva. V letu 2008 bo eno od glavnih področij dejavnosti ponovna izbira porazdeljenega meroslovnega sistema na področju znanstvenega meroslovja na podlagi novih pravil za izbiro in oceno partnerjev, kar bo v Sloveniji omogočilo sledljivost standardnih merskih enot. Naslednja dejavnost bo sodelovanje pri projektih R&R na področju meroslovja, zlasti znotraj Evropskega programa za raziskave meritev (EMRP).