Splošni cilj predsedovanja na področju raziskav in razvoja je nadaljnje oblikovanje Evropskega raziskovalnega prostora. Ker je ta eden od temeljnih kamnov uresničevanja lizbonskih ciljev, bo dokončna uresničitev le-tega bistveno prispevala k temu, da bo Evropa postala najbolj konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.

Na podlagi podedovane agende bodo naslednje dejavnosti jedro predsedovanja na področju raziskav in razvoja:

Skupne tehnološke pobude (JTI - po opredelitvi šestih sektorjev se nadaljuje delo v zvezi s predlogi Evropske Komisije. Medtem ko je Svet po končanem pogajanju že podprl skupne tehnološke pobude na področju vgrajenih računalniških sistemov, inovativnih zdravil, aeronavtike in letalskega prevoza ter nanoelektronike, se bodo skupne tehnološke pobude na področju gorivnih celic in vodika prvič obravnavale pod slovenskim predsedovanjem Svetu EU.

Pobude v okviru člena 169 - približuje se zaključna faza postopka soodločanja za prvi dve pobudi (podpora iz okolja pri samostojnem življenju in EUROSTARS) in morebitni začetek razprave o naslednjih dveh (na področju raziskav Baltskega morja ter metrologije).

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, EIT)-po doseženem dogovoru z Evropskim parlamentom bo osrednjega pomena vzpostavitev Upravnega odbora. Med zadolžitvami tega organa bo med drugim opredelitev prvih Skupnosti znanja in inovacij (KIC).

Poleg prevzete agende bodo v žarišču slovenskega predsedovanja naslednje teme:

Raziskovalna infrastruktura - na konferenci 5. in 6. marca bo na dnevnem redu razprava o strukturni razsežnosti raziskovalnih infrastruktur v okviru Evropskega raziskovalnega prostora z močnim poudarkom na regijah. V osrčju razprav bo vprašanje, kako dograjevati te infrastrukture v okviru skupnega evropskega raziskovalnega prostora s temeljito koordinacijo (sistematično usklajevanje na različnih ravneh – državni, nacionalni in regionalni), kako bolje uporabiti strukturne sklade EU za njihovo izgradnjo in zagon, ter kako z usklajenim razvojem in uporabo te infrastrukture prispevati k lizbonskim ciljem.

EUREKA - Slovenija bo v okviru predsedovanja EUREKA (od julija 2007 do junija 2008) in Svetu EU pripravila novo razvojno strategijo mednarodnega programa za industrijske raziskave. Cilj te strategije bo poenostaviti dostop (predvsem malih in srednje velikih) podjetij do rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov.

Zahodni Balkan - učinkovitejše povezovanje držav Zahodnega Balkana v ERA je za Slovenijo pomembna prednostna naloga. Zato bomo pripravili srečanje usmerjevalne raziskovalne platforme držav Zahodnega Balkana (WBC) in upati je, da bodo tovrstna srečanja ostala na dnevnem redu vsakokratnega predsedovanja. Ker sta posodobitev in obnova raziskovalno-razvojne infrastrukture med najnujnejšimi potrebami vseh omenjenih držav, Slovenija uvaja projekt donacij za infrastrukturo v WBC. Te donacije naj bi dobile posebno priznanje z nagrado, poimenovano po Hermanu Potočniku Noordungu.

Vloga žensk v znanosti - v okviru neformalnih zasedanj CREST-a in raziskovalne delovne skupine pri Svetu bodo 7. in 8. februarja predstavljeni rezultati študije o Vplivu žensk pri odločanju o raziskavah, dejavnosti helsinške skupine za ženske in znanost pri Evropski komisiji, pa tudi koncept slovenskega nacionalnega programa mladih raziskovalcev kot primera najboljše prakse. Cilj tega pristopa je razviti integriran model, temelječ na mešani politiki omogočanja “družinam prijazne znanstvene kariere” (FFSC), ki naj bi povečala število raziskovalcev, kar je bistveno za dokončno vzpostavitev skupnega evropskega raziskovalnega prostora.