Zakaj in čemu Komisija za uveljavitev vloge žensk v znanosti?
Že tretje desetletje potekajo v državah članicah EU resna prizadevanja, da bi se na vseh področjih dela in življenja odpravila diskriminacija po spolu. V devetdesetih letih 20. stoletja se je v EU povečevalo zanimanje za položaj žensk v znanosti, zlasti za njihovo neustrezno, premajhno predstavljenost (podpredstavljenost) v znanstveni karieri. Kljub temu, da sta spola ob diplomi številčno približno izenačena (ali da delež žensk celo presega delež moških), pa se število žensk v napredovanju kariere (od magisterija do redne profesure) zniža na okoli 10% (čeprav ne v vseh strokah enako). To okvirno velja za vso Evropo in tudi za Slovenijo. Raziskave v več evropskih (in zunajevropskih) državah so pokazale, da obstajajo različne oblike (bolj ali manj prikrite) diskriminacije tudi na področju raziskovanja in znanosti. V zadnjih letih so dokumenti Komisije EU in Sveta Evrope opozorili na potrebo po zagotavljanju enakih možnosti za oba spola, da se intelektualni potenciali žensk ne bi več zgubljali, temveč da bi se izkoriščali za novo znanje in bolj kakovostno življenje.
- 17.2.1999 je Evropska komisija sprejela sporočilo Ženske in znanost – mobiliziranje žensk za obogatitev evropskega raziskovanja, v katerem je – ob spoznanju o podpredstavljenosti žensk v znanosti - tudi načrt za uveljavljanje enakosti spolov v znanosti;
- 20.5.1999 je Raziskovalni svet s posebno resolucijo (Council Resolution) povabil države članice, da »uvajajo metode in postopke za zbiranje in oblikovanje primernih podatkov in indikatorjev, … s katerimi bi merili udeležbo žensk v razvoju znanosti in tehnologije v Evropi«;
- 3.2.2000 je Evropski parlament sprejel resolucijo Ženske in znanost – mobiliziranje žensk za obogatitev evropskega raziskovanja;
- 15.5.2000 je Evropska komisija pripravila delovni dokument Ženske in znanost: dimenzija spola kot vzvod za reformo znanosti;
- 26.5.2001 je Svet EU sprejel resolucijo o znanosti in družbi ter o ženskah in znanosti, s katero je povabil države članice, da spodbujajo ženske v znanosti in njihove možnosti za kariero v znanosti in managementu znanosti;
- 11.3.2005 je Evropska komisija pripravila delovni dokument Ženske in znanost: odličnost in inovacije – enakost spolov v znanosti;
Novembra 1999 je Evropska komisija ustanovila v Helsinkih posebno skupino izvedenk/cev in/ali državnih uradnikov iz držav članic EU in držav, ki so sklenile sporazum o sodelovanju (večinoma kandidatk). Ta skupina je znana kot Helsinška skupina (http://europa.eu.int/comm/research/science-society/women-science/helsinki_en.html) za ženske in znanost, v kateri ima že od začetka svoje mesto tudi slovenska delegacija. Cilji delovanja te skupine so zlasti:
- spodbujati razpravo (ter izmenjavo izkušenj) o ukrepih in politikah, ki so nastale in se izvajajo na lokalni, regionalni, državni in evropski ravni z namenom, da se spodbuja udeležbo žensk v znanstvenem raziskovanju;
- poskrbeti za spolno ločeno statistiko in razvijati spolno občutljive indikatorje, da bi lahko nadzirali udeležbo žensk v evropskem raziskovanju;
- zagotavljati večjo podporo proučevanju spolov.
Položaj žensk v znanosti se v Sloveniji bistveno ne razlikuje od drugih evropskih držav. Vprašanje enakih možnosti je javno sprožil najprej Urad slovenske nacionalne komisije za UNESCO, ki je jeseni 1994 v okviru Tedna znanosti organiziral okroglo mizo o ženskah v znanosti in raziskovanju. Na pobudo Urada (1997) je UNESCO v pripravi programa svetovne konference o znanosti vključil tudi temo ženske v znanosti. Urad je 1998 organiziral evropsko regionalno UNESCO konferenco o tej temi in bil vključen v koordiniranje stališč o tej problematiki z drugimi regijami po svetu in na sami svetovni konferenci (1999). Tako široka dejavnost in vključitev Slovenije v 5. Okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj Evropske skupnosti je spodbudila takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo, da je 1999 imenovalo nacionalno koordinatorico za ženske v znanosti (dr. Tamaro Lah), čemur je leta 2001 sledila ustanovitev Komisije za uveljavitev vloge žensk v znanosti za obdobje štirih let. Do oktobra 2002 je bila predsednica Komisije prof.dr. Tamara Lah, s 15.10.2002 pa je postala predsednica prof.dr. Maca Jogan, prof.dr. Tamara Lah pa je njena namestnica. Po izteku njenega mandata je MVZT dne 6.6.2005 ponovno imenovalo Komisijo za uveljavitev vloge žensk v znanosti, ki ji predseduje prof.dr. Tamara Lah.
Člani/ce Komisije
- prof.dr. Jana Bezenšek, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru,
- prof.dr. Anuška Ferligoj, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
- dr. Simona Golič Grdadolnik, Kemijski inštitut
- gospa Zofija Klemen Krek, Urad za UNESCO
- prof.dr. Ana Kranjc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
- prof.dr. Tamara Lah, Nacionalni inštitut za biologijo, predsednica
- gospa Metka Medvešek Milošević, Statistični urad RS
- prof.dr. Dragica Noe, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
- gospa Polona Novak, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
- mag. Darka Podmenik, zasebna raziskovalka
- dr. Maja Remškar, Institut Jožef Stefan
- dr. Aleksandra Brezovec, Turistica, Univerza na Primorskem (nadomešča dr. Matejo Sedmak, ZRS Koper)
- dr. Edvard Kobal, Slovenska znanstvena fundacija
- prof.dr. Uroš Stanič, Bolnišnica Golnik
- dr. Andreja Umek Venturini, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Načrt dela v letu 2008 in 2009
Načrt dela v letu 2008 in 2009, ki je bil sprejet na 8. seji komisije dne 13. marca 2008.
Poročila o delu Komisije v preteklem obdobju
|
