
Predstavitev
Projekt »sofinanciranje podiplomskega študija« se je začel v študijskem letu 1998/99 s sprejetjem vladnega Sklepa o sofinanciranju podiplomskega študija. Namen projekta je pospešiti uresničevanje ciljev, določenih z nacionalnim programom visokega šolstva v RS. Pregled petletnega dela na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih pokaže, da:
- se je povečalo število študentov podiplomskega študija,
- je bilo vzpostavljeno medinstitucionalno sodelovanje med visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi, s tem pa tudi sodelovanje visokošolskih učiteljev in raziskovalnih delavcev ter racionalnejša raba opreme, infrastrukture ipd.,
- se je izboljšala organiziranost študija (skupen razpis, vpis v začetku oktobra, izvedba letnika v enem štud. letu),
- so se preoblikovali študijski programi – vsi »sofinancirani« so kreditno ovrednoteni, vsebujejo določbe o individualnem raziskovalnem delu, dopuščajo, da se del obveznosti opravi v drugi instituciji; sprejeti so bili 3 »vzorčni« primeri študijskih programov, v katerih se je v en program povezalo več prejšnjih z istega oziroma sorodnih študijskih področij (biomedicina, biološke in biotehniške vede, statistika),
- se postopoma oblikujejo pravila za »enovit« doktorski študij oziroma neposreden prehod iz magistrskega v doktorski študij.
V letu 2008 je bil razpis objavljen že enajstič zaporedoma. V študijskem letu 2005/06 se je šolnina sofinancirala za 3.466 študentov, in sicer 3.016 študentov magistrskega in 450 študentov doktorskega študija. V študijskem letu 2006/07 se je sofinancirala za 3.086 študentov - 2.596 v prvem oz. drugem letniku in 490 v tretjem oz. četrtem letniku.
V letu 2008 pa je bil drugič objavljen razpis za sofinanciranje študentov 1. oz. 2. letnika v študijskih programih tretje stopnje.

Zakonodaja
Način financiranja
Na javni razpis se lahko prijavijo univerze in samostojni visokošolski zavodi s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe ter raziskovalne programe ali raziskovalne in razvojne projekte v sodelovanju z drugimi visokošolskimi zavodi ali raziskovalnimi organizacijami oziroma uporabniki, kot so gospodarske družbe, državni in upravni organi, zavodi, javne agencije, javna podjetja, javni skladi, zbornice in druge pravne osebe.
Šolnina se sofinancira za:
- študente, državljane Republike Slovenije, ki se vpišejo v magistrski študijski program, in sicer v 1. letnik v študijskem letu, ko je študijski program izbran prek razpisa o sofinanciranju podiplomskega študija, jim šolnina še ni bila sofinancirana, in redno napredujejo v 2., 3. oziroma 4. letnik, visokošolski zavod pa izpolnjuje vse obveznosti iz pogodbe o sofinanciranju;
- študente, ki so pred vpisom v magistrski študijski program s svojimi sredstvi končali specialistični študij, ter tiste, ki so prav tako s svojimi sredstvi že opravili magistrski študij in si želijo pridobiti še doktorat znanosti;
- študente, ki se po merilih za prehode vpišejo v višji letnik sofinanciranega študijskega programa, in sicer največ za toliko, da skupno število ni večje, kot je bilo odobreno za sofinanciranje posamezne generacije v 1. letniku.
Šolnina za vzporedni študij se ne sofinancira.
Šolnina je za vse štiri letnike enaka: po 470.000 SIT oz. 1.961,28 EUR. Prva dva letnika bosta sofinancirana do 60-odstotno, naslednja dva pa do 80-odstotno.
Ministrstvo lahko visokošolskemu zavodu dodeli dodatna sredstva na vsakega študenta 2. ali 3. in 4. letnika, ki na podlagi pogodbe med visokošolskim zavodom in uporabnikom študij, individualno raziskovalno delo ter magistrsko nalogo ali doktorsko disertacijo zasnuje tako, da z njim pripomore k reševanju konkretnega problema za uporabnike. Dodatna sredstva so lahko največ tolikšna, kot znaša 20 % normirane šolnine za letnik.
Na javni razpis za sofinanciranje študijskih programov tretje stopnje v študijskem letu 2008/09 so se lahko prijavile univerze in samostojni visokošolski zavodi, ustanovljeni po Zakonu o visokem šolstvu, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe tretje stopnje za pridobitev doktorata znanosti. Sredstva so namenjena za študente 1. in 2. letnika, ki jim šolnina za magisterij znanosti ali doktorat znanosti še ni bila sofinancirana. Visokošolski zavod je lahko določil največ 2.505,00 EUR šolnine, sofinancirane pa bo največ do 60 % šolnine.
Sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2008/09
V Uradnem listu RS, št. 73/08, je bil dne 18. 7. 2008 objavljen Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2008/09. Univerze in samostojni visokošolski zavodi so se na razpis lahko prijavili do 10. septembra 2008, za dodatna sredstva pa se lahko prijavijo še do 25. februarja 2009.
Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je 24. oktobra 2008 sprejela sklepe o izbiri visokošolskih zavodov, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2008/09. To so:
- Univerza v Ljubljani za magistrske in doktorske študijske programe Biomedicina, Statistika in Varstvo okolja ter za magistrske in doktorske študijske programe naslednjih članic: Biotehniške fakultete, Fakultete za družbene vede, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za pomorstvo in promet, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za socialno delo, Fakultete za strojništvo, Fakultete za šport, Filozofske fakultete, Naravoslovnotehniške fakultete, Pedagoške fakultete, Teološke fakultete in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje;
- Univerza v Mariboru za magistrske in doktorske študijske programe naslednjih članic: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za gradbeništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za naravoslovje in matematiko, Fakultete za strojništvo, Filozofske fakultete in Pedagoške fakultete;
- Univerza na Primorskem za magistrske in doktorske študijske programe Fakultete za humanistične študije Koper;
- Samostojni visokošolski zavodi:
- Univerza v Novi Gorici,
- Fakulteta za podiplomski humanistični študij – ISH, Ljubljana in
- Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Ljubljana.
Za študente 1. in 2. letnika se šolnina sofinancira do 60-odstotno, za študente 3. in 4. letnika pa do 80-odstotno. Delež sofinanciranja se računa od normirane šolnine za posamezni letnik študija, ki jo določa Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija, in je lahko največ 1.961,28 EUR.
Javni razpis za sofinanciranje študijskih programov tretje stopnje v študijskem letu 2008/09 je bil prav tako objavljen v Uradnem listu, št. 73/08, dne 18. 7. 2008. Visokošolski zavodi so se nanj lahko prijavili do 10. septembra 2008.
Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je 24. oktobra 2008 sprejela sklepe o izbiri visokošolskih zavodov, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje študijskih programov tretje stopnje v študijskem letu 2008/09. To so:
- Univerza v Ljubljani za doktorska študijska programa Biomedicina in Prevodoslovje (slednji na Filozofski fakulteti);
- Univerza v Mariboru za doktorske študijske programe naslednjih članic: Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za kmetijstvo, Fakultete za logistiko in Fakultete za varnostne vede;
- Univerza v Novi Gorici za študijska programa na Fakulteti za podiplomski študij;
- Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici.
Za študente 1. in 2. letnika se šolnina sofinancira do 60-odstotno. Delež sofinanciranja se računa od normirane šolnine za posamezni letnik študija, ki jo določa razpis, in je lahko največ 2.505,00 EUR.
Sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2007/08
V Uradnem listu RS, št. 60/07, je bil dne 6. 7. 2007 objavljen Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2007/08. Univerze in samostojni visokošolski zavodi so se na razpis lahko prijavili do 10. septembra 2007, za dodatna sredstva pa se lahko prijavijo prijavijo še dvakrat med študijskim letom: do 14. januarja 2008 in do 30. maja 2008.
Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je 23. in 26. oktobra 2007 sprejela sklepe o izbiri visokošolskih zavodov, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2007/08. To so:
- Univerza v Ljubljani za magistrske in doktorske študijske programe Biomedicina, Statistika in Varstvo okolja ter za magistrske in doktorske študijske programe naslednjih članic: Biotehniške fakultete, Ekonomske fakultete (4. letnik), Fakultete za družbene vede, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za pomorstvo in promet, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za socialno delo, Fakultete za strojništvo, Fakultete za šport, Fakultete za upravo (1. letnik), Filozofske fakultete, Naravoslovnotehniške fakultete, Pedagoške fakultete, Teološke fakultete in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje;
- Univerza v Mariboru za magistrske in doktorske študijske programe naslednjih članic: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za gradbeništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za kmetijstvo, Fakultete za naravoslovje in matematiko, Fakultete za strojništvo, Filozofske fakultete in Pedagoške fakultete;
- Univerza na Primorskem za magistrske in doktorske študijske programe dveh članic: Fakultete za humanistične študije Koper in Fakultete za management Koper;
- Samostojni visokošolski zavodi:
- Univerza v Novi Gorici,
- Fakulteta za podiplomski humanistični študij – ISH, Ljubljana in
- Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Ljubljana.
Za študente 1. in 2. letnika se šolnina sofinancira 50-odstotno, za študente 3. in 4. letnika pa 80-odstotno. Delež sofinanciranja se računa od normirane šolnine za posamezni letnik študija, ki jo določa Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija, in je lahko največ 1.961,28 EUR.
Javni razpis za sofinanciranje študijskih programov tretje stopnje v študijskem letu 2007/08 je bil prav tako objavljen v Uradnem listu, št. 60/07, dne 6. 7. 2007. Visokošolski zavodi so se nanj lahko prijavili do 10. septembra 2007.
Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je 23. oktobra 2007 sprejela sklepe o izbiri visokošolskih zavodov, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje študijskih programov tretje stopnje v študijskem letu 2007/08. To so:
- Univerza v Ljubljani za doktorska študijska programa Biomedicina in Prevodoslovje (slednji na Filozofski fakulteti);
- Univerza v Mariboru za doktorske študijske programe naslednjih članic: Fakultete za kmetijstvo, Fakultete za logistiko in Fakultete za varnostne vede;
- Univerza na Primorskem za doktorska študijska programa na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper;
- Univerza v Novi Gorici za študijska programa na Fakulteti za podiplomski študij.
Za študente 1. letnika se šolnina sofinancira 60-odstotno. Delež sofinanciranja se računa od normirane šolnine za posamezni letnik študija, ki jo določa razpis, in je lahko največ 2.503,76 EUR.
Sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2006/07
V Uradnem listu RS, št. 73-74, je bil dne 14. 7. 2006 objavljen Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2006/07. Univerze in samostojni visokošolski zavodi so se na razpis lahko prijavili do 11. septembra 2006, za dodatna sredstva pa se lahko prijavijo še dvakrat med študijskim letom: do 15. januarja 2007 in do 30. maja 2007.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je 27. oktobra 2006 sprejel sklepe o izbiri visokošolskih zavodov, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2006/07. To so:
- Univerza v Ljubljani za magistrske in doktorske študijske programe Biomedicina, Statistika in Varstvo okolja ter za magistrske in doktorske študijske programe naslednjih članic: Biotehniške fakultete, Ekonomske fakultete (3. in 4. letnik), Fakultete za družbene vede, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za pomorstvo in promet, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za socialno delo, Fakultete za strojništvo, Fakultete za šport, Fakultete za upravo (3. in 4. letnik), Filozofske fakultete, Naravoslovnotehniške fakultete, Pedagoške fakultete, Teološke fakultete in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje;
- Univerza v Mariboru za magistrske in doktorske študijske programe naslednjih članic: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za gradbeništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za kmetijstvo, Fakultete za strojništvo in Pedagoške fakultete;
- Univerza na Primorskem za magistrske in doktorske študijske programe dveh članic: Fakultete za humanistične študije Koper in Fakultete za management Koper;
- Samostojni visokošolski zavodi:
- Univerza v Novi Gorici,
- Fakulteta za podiplomski humanistični študij – ISH, Ljubljana in
- Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Ljubljana.
Za študente 1. in 2. letnika se šolnina sofinancira 55-odstotno, za študente 3. in 4. letnika pa 80-odstotno. Delež sofinanciranja se računa od normirane šolnine za posamezni letnik študija, ki jo določa Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija in znaša 470.000 SIT oz. 1961,28 EUR.
Sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2005/06
V Uradnem listu RS št. 85 je bil 23. 9. 2005 objavljen Razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2005/06. Univerze in samostojni visokošolski zavodi so se na razpis lahko prijavili do 14. oktobra 2005, za dodatna sredstva pa se lahko prijavijo še dvakrat med študijskim letom: do 14. januarja 2006 in do 30. maja 2006.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je 18. novembra 2005 sprejel sklepe o izbiri visokošolskih zavodov, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2005/06. To so: - Univerza v Ljubljani za magistrske in doktorske študijske programe Biomedicina, Statistika in Varstvo okolja ter za magistrske in doktorske študijske programe naslednjih članic: Biotehniške fakultete, Ekonomske fakultete (2., 3. in 4. letnik), Fakultete za družbene vede, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za gradbeništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za pomorstvo in promet, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za šport, Fakultete za upravo (2., 3. in 4. letnik), Filozofske fakultete, Naravoslovnotehniške fakultete, Pedagoške fakultete, Teološke fakultete in Akademije za likovno umetnost;
- Univerza v Mariboru za magistrske in doktorske študijske programe naslednjih članic: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za gradbeništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za kmetijstvo, Fakultete za strojništvo in Pedagoške fakultete;
- Univerza na Primorskem za magistrske in doktorske študijske programe dveh članic: Fakultete za humanistične študije in Fakultete za management;
- Samostojni visokošolski zavodi:
- Politehnika Nova Gorica,
- Fakulteta za podiplomski humanistični študij – ISH, Ljubljana in
- Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Ljubljana.
Za študente 1. in 2. letnika se sofinancira 55-odstotno, za študente 3. in 4. letnika pa 80-odstotno. Tako je na svoji 9. seji dne 13. 2. 2006 odločila Komisija za vodenje postopkov v zvezi s sofinanciranjem podiplomskega študija v študijskem letu 2005/06. Delež sofinanciranja se računa od normirane šolnine za posamezni letnik študija, ki jo določa Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija in znaša 470.000 SIT.
Poročilo za obdobje 1998/99 in 2003/04
Ob pripravi izhodišč za nacionalni program visokega šolstva v letih 1996 in 1997 so bili zlasti v Svetu za visoko šolstvo RS izoblikovani številni predlogi za izboljšanje podiplomskega študija, tako tisti, ki zadevajo akademsko plat študija (zlasti kakovost študija, mednarodne reference ipd.), kot tisti, ki opozarjajo na organizacijska (izvedba študija, kreditni sistem, povezovanje institucij) in finančna (sistem sofinanciranja) vprašanja. Vladni predlog nove ureditve sofinanciranja podiplomskega študija je bil spomladi leta 1998 predstavljen obema univerzama, o njem so razpravljali tudi na posebnem posvetu, ki ga je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti 15. aprila 1998. Sklenjeno je bilo, da je treba pripraviti izhodišča za poenoteno izvajanje podiplomskega študija, odpraviti razdrobljenost študija ter uvesti kreditni sistem, vzpostaviti čim tesnejše sodelovanje na kadrovskem področju ter pri skupni, racionalni in optimalni uporabi prostorov, raziskovalne opreme, laboratorijev, knjižnic, informacijskega servisa ipd. ter tako izboljšati razmere za študij in raziskovanje. Vlada Republike Slovenije je na predlog takratnih ministrstev, MŠŠ in MZT, maja 1998 sprejela Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 42/1998). Vsa prej našteta izhodišča so bila v sklepu povzeta kot merila za sofinanciranje podiplomskega študija. Določena je bila tudi t.i. normirana šolnina, po 400.000,00 SIT za 1. in 2. letnik ter po 200.000,00 SIT za 3. in 4. letnik. Ob združitvi ministrstev je bil Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija redakcijsko popravljen (Ur. l. RS, št. 41/2001), normirana šolnina se je povečala na 470.000,00 SIT in 235.000,00 SIT.
Prvo leto (1998/99) se je na razpis za sofinanciranje prijavilo 30 visokošolskih zavodov, 9 jih ni izpolnilo enega ali več razpisnih pogojev, eden je rok za oddajo prijave zamudil, na dva izmed visokošolskih zavodov, ki sta ostale pogoje sicer izpolnjevala, se ni vpisalo minimalno zahtevano število podiplomskih študentov. Pogodbe so bile sklenjene z 18 visokošolskimi zavodi. Sklep o sofinanciranju je v tem letu spodbudil zlasti institucionalno povezovanje pri izvajanju študija; skoraj vsi prijavljeni so s podpisanimi pogodbami ali dogovori dokumentirali začetek bolj trdnega sodelovanja, tako med visokošolskimi zavodi kot med njimi in raziskovalnimi inštituti. V študijskih programih sta bili zato uveljavljeni dve določili: najmanj 25 % študijskih obveznosti se opravi z individualnim raziskovalnim delom, najmanj 10 % obveznosti študent lahko opravi na drugem zavodu oziroma iz drugega študijskega programa.
Za drugo leto (1999/2000) so značilne prve temeljitejše vsebinske prenove študijskih programov. Za kreditno ovrednotenje študijskih programov po ECTS se je na novo odločilo 13 fakultet Univerze v Ljubljani, 7 fakultet Univerze v Mariboru in dva samostojna visokošolska zavoda. Kreditno ovrednotenje med univerzama ni povsem enako, na Univerzi v Ljubljani je z izpiti mogoče zbrati 90 KT, za individualno raziskovalno delo oziroma magistrsko nalogo si študent pridobi 30 KT, na Univerzi v Mariboru pa za izpite 75 KT, za individualno raziskovalno delo in magistrsko nalogo pa 45 KT. Razmerje 90 KT : 30 KT sta vpeljala tudi oba samostojna visokošolska zavoda (Politehnika in ISH). Vpeljan je bil magistrski in doktorski študijski program Biomedicina. S soglasjem univerzitetnega senata ga je sprejelo 5 fakultet Univerze v Ljubljani – Medicinska fakulteta, Fakulteta za farmacijo, Veterinarska fakulteta, Biotehniška fakulteta in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, pri njegovem nastajanju pa so s svojimi strokovnjaki sodelovali tudi trije inštituti: Inštitut Jožefa Štefana, Kemijski inštitut in Nacionalni inštitut za biologijo. Pogodbe o sofinanciranju so bile sklenjene z 20 fakultetami (za 1. letnik), sofinanciranje študija v 2. letniku se je nadaljevalo na 17 fakultetah.
V študijskem letu 2000/2001 so bil v študijskih programih na novo postavljena določila za napredovanje v 2. letnik: študentje so morali za to zbrati najmanj 30 KT. Sklenjenih je bilo 23 pogodb.
V naslednjih dveh letih (2001/2002 in 2002/2003) so bili na UL na novo določeni še pogoji za vpis v 3. oz. 4. letnik oziroma pogoji za t.i. doktorski študij: ti se po programih precej razlikujejo, večinoma za vpis v 3. letnik zadostuje 60 KT, v nekaj primerih 75 ali 90. Študent mora izjaviti, da bo študij nadaljeval za pridobitev doktorata znanosti, priložiti mora tudi mentorjevo mnenje; odobritev doktorske teze je pogoj za vpis v 4. letnik, vsaj en članek je treba objaviti pred zagovorom doktorske disertacije. Po zgledu z biomedicino sta bila vpeljana še dva programa: Biološke in biotehniške znanosti (namesto prejšnjih 8 programov posameznih oddelkov BF) in Statistika, ki ga skupaj izvajajo BF, EF, FDV, FMF in MF.
V študijskem letu 2003/04 se je spremenil pogoj za sofinanciranje študentov 2. letnika. Število kreditnih točk, ki jih mora zbrati študent ob prehodu iz 1. v 2. letnik, se je povečalo s 30 na 45. Na Univerzi v Ljubljani je vpeljan nov študijski program varstvo okolja, ki ga skupaj izvaja 13 fakultet. V letu 2003/04 se sofinancira podiplomski študij na večini visokošolskih zavodov. To so:
- Univerza v Ljubljani:
Medicinska fakulteta, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Veterinarska fakulteta in Biotehniška fakulteta za študij biomedicine, Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za matematiko in fiziko in Medicinska fakulteta za študij statistike, Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za pomorstvo in promet, Fakulteta za strojništvo, Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta, Naravoslovnotehniška fakulteta, Pravna fakulteta in Veterinarska fakulteta za študij Varstva okolja Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za pomorstvo in promet, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za šport, Filozofska fakulteta, Naravoslovnotehniška fakulteta, Pedagoška fakulteta, Teološka fakulteta in Akademija za likovno umetnost;
- Univerza v Mariboru:
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za strojništvo, Pedagoška fakulteta in Fakulteta za kmetijstvo;
- samostojni visokošolski zavodi:
Fakulteta za podiplomski humanistični študij - ISH, Ljubljana, Politehnika Nova Gorica.
Število podiplomskih študentov je začelo postopoma naraščati že v petletnem obdobju pred uveljavitvijo tega načina sofinanciranja: v študijskem letu 1993/94 jih je bilo 1.815, za študijsko leto 1994/95 podatka ni, v letu 1995/96 jih je bilo 1.957, 1996/97 2.474, 1997/98 pa 2.584. Kot prikazuje naslednja preglednica, se zdi, da je sofinanciranje pomembno pripomoglo k še večjemu številu vpisanih:
Študijsko leto | Število vpisanih študentov podiplomskega študija* | Število sofinanciranih študentov podiplomskega študija** | % sofinanciranih študentov glede na število vseh vpisanih študentov | Število sofinanciranih študijskih programov | 1998/1999 | 3.006 | 881 | 26,6 | 69 | 1999/2000 | 3.760 | 1.743 | 46,4 | 94 | 2000/2001 | 3.922 | 2.479 | 63,2 | 113 | 2001/2002 | 4.944 | 3.104 | 62,8 | 124 | 2002/2003 | 5.606 | 3.334 | 59,5 | 124 | 2003/2004 | 7.036 | 3.597 | 51,1 | 136 | 2004/2005 | 7.505 | 3.844 | 51,2 | |
*Za študijska leta od 1998/99 do 2002/03 podatki ne zajemajo vseh študentov 3. in 4. letnika oz. tistih, ki jim je bil odobren dr. študij. Za študijski leti 2003/04 in 2004/05 so upoštevani podatki MVZT.
** Med sofinanciranimi študenti niso zajeti mladi raziskovalci, v študijskih letih 1998/99 in 1999/2000 poleg tega niso zajeti asistenti stažisti.
Prehodnost iz 1. v 2. letnik je velika: v študijskem letu 1999/2000 je v 2. letnik napredovalo 72 % študentov, v letu 2000/2001 82,8 %, v letu 2001/2002 77,6 %, zadnje leto pa 73 %. Nasprotno je prehodnost v 3. letnik, torej neposreden prehod v doktorski študij (brez opravljenega magisterija), ki naj bi ga posebej spodbujali, skromen. V študijskem letu 2000/2001 je v 3. letnik napredovalo le 2,7 % študentov oziroma 17 od 635 vpisanih v 2. letnik v prejšnjem letu. V študijskem letu 2001/2002 jih je napredovalo 35 (od 918) ali 3,8 %. V študijskem letu 2002/2003 je v 3. letnik vpisanih 5,4 % študentov, to je 65 od 1.198. V 4. letniku jih je bilo v študijskem letu 2001/2002 10 ali 58,8 %, v študijskem letu 2002/2003 pa jih je 18 ali 51,4 %. Vzrok za to je, sodeč po mnenjih iz javnih obravnav o podiplomskem študiju, napornost študija sicer zaposlenih študentov.
|