Splošno
Podiplomsko izobraževanje ureja Zakon o visokem šolstvu (UL RS, št. 119/06-UPB3).
Novela Zakona o visokem šolstvu, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS dne 10. 6. 2004, uvaja novo študijsko strukturo:
- na prvi dodiplomski stopnji se ohranja binarni sistem, torej dva tipa študijskih programov: univerzitetni in visokošolski strokovni;
- druga stopnja ima en tip študijskih programov, magistrske študijske programe;
- tretja stopnja je doktorat znanosti.
Slika: Shema terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji
Legenda kratic: UNI – univerzitetni študij, VSŠ – visokošolski strokovni študij, VIŠ – višješolski strokovni študij, ECTS – European Credit Transfer System (Evropski prenosni kreditni sistem), KT – kreditna točka
Prehodno obdobje
Z novelo Zakona o visokem šolstvu je predvideno, da se bodo novi dodiplomski in podiplomski študijski programi uvajali postopoma, najpozneje do študijskega leta 2009/2010. Vse do takrat pa se bodo na vseh treh slovenskih univerzah in njihovih članicah ter na samostojnih visokošolskih zavodih izvajali študijski programi, sprejeti pred uveljavitvijo novele. Nazadnje bodo lahko razpisani v študijskem letu 2008/2009, končati pa jih bo mogoče do izteka študijskega leta 2015/16.
V razpisih za vpis v podiplomski študij so objavljeni doslej sprejeti specialistični, magistrski in doktorski študijski programi ter 'novi' podiplomski programi, sprejeti po uveljavitvi novele Zakona o visokem šolstvu. Pogoji za vpis, merila za izbiro kandidatov ob morebitni omejitvi vpisa, pogoji za napredovanje v višje letnike, merila za prehode iz programa v program ter pogoji za dokončanje študija veljajo, kot so določeni s posameznim "starim" oziroma "novim" študijskim programom.
Začetek izvajanja študijskih programov po spremenjenem in dopolnjenem zakonu
Z uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu so postavljeni pravni okviri za začetek prenove. Prvi prenovljeni študijski programi so bili razpisani za študijsko leto 2005/06, najpozneje pa morajo biti razpisani za vpis v študijsko leto 2009/10. Študij po zdaj veljavnih študijskih programih bo torej nazadnje lahko razpisan za študijsko leto 2008/09, končati pa ga bo treba do izteka študijskega leta 2015/16.
Izvajalci podiplomskega študija
Podiplomski študij izvajajo univerze, fakultete in umetniške akademije.
Visoka strokovna šola lahko izvaja magistrske študijske programe samostojno, če je z ustanovitvenim aktom in v akreditacijskem postopku ugotovljeno, da ima zagotovljene ustrezne kadrovske pogoje in izpolnjuje pogoje za opravljanje znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega dela, drugače pa le v sodelovanju z univerzami, fakultetami oziroma umetniškimi akademijami.
Študijski programi
V skladu z novelo Zakona o visokem šolstvu , ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 63/04, dne 10. 6. 2004, so podiplomski študijski programi študijski programi druge in tretje stopnje.
Magistrski študijski programi študentom omogočajo poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge.
Doktorski študijski programi študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge.
Novela Zakona o visokem šolstvu iz leta 2006 (Uradni list RS, št. 94/06, dne 8. 9. 2006) pa je navedenim dodala še enovite magistrske študijske programe. Ti študentom omogočajo pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in usposobljenosti. Lahko se oblikujejo, če izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, izjemoma, če je tako določeno s posebnim predpisom, pa tudi za druge poklice v Republiki Sloveniji. Glede razpisa za vpis, pogojev za vpis in meril za izbiro ob omejitvi vpisa pa se zanje uporabjajo določbe za univerzitetne programe prve stopnje.
Študijske obveznosti in trajanje študija
Študijske obveznosti se v študijskih programih ovrednotijo s kreditnimi točkami po ECTS (Evropski prenosni kreditni sistem). Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk. V skladu z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Uradni list RS, št. 124/04), ki jih je sprejel Svet RS za visoko šolstvo 12. 11. 2004, pomeni 1 kreditna točka 25 do 30 ur obremenitev študenta; letna obremenitev študenta pa je 1500 do 1800 ur.
Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa.
Enoviti magistrski študijski programi trajajo praviloma 5 let in obsegajo 300 kreditnih točk.
Doktorski študijski programi obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta.
Pogoji za vpis v magistrski in doktorski študijski program
V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
- študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij,
- študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
Strokovna področja iz prve alinee in študijske obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka se določijo z magistrskim študijskim programom.
Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje.
V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
- študijski program druge stopnje,
- študijski program, ki je urejen z direktivami EU, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami.
Možnosti diplomantov visokošolskih strokovnih programov za nadaljevanje študija v novih magistrskih študijskih programih
Po novem se bodo v magistrske študijske programe lahko vpisali tudi diplomanti visokošolskih strokovnih programov. Visokošolski zavodi bodo morali v vsakem magistrskem študijskem programu določiti
- študijske programe prve stopnje z ustreznih strokovnih področij,
- za kandidate z drugih strokovnih področij pa bodo lahko kot pogoj za vpis določile dodatne obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk.
Te obveznosti bo mogoče opravljati na tri načine: med študijem prve stopnje kot izbirne predmete, v programih za izpopolnjevanje ali z izpiti.
Nadaljevanje študija diplomantov dosedanjih univerzitetnih študijskih programov v magistrske študijske programe
Z zakonom je omogočeno, da se diplomanti dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe vpišejo (neposredno) v doktorski študijski program 3. stopnje. To pa ne pomeni, da se ne morejo vpisati v magistrski program - v tem primeru visokošolski zavod obravnavajo individualne vloge in odločijo o morebitnih priznanih obveznostih (pogost je vpis v 2. letnik).
Možnosti za nadaljevanje študija za kandidate s sedanjimi specialističnimi diplomami
Z novelo Zakona o visokem šolstvu je predvideno, da teh programov v prihodnjem, prenovljenem visokošolskem sistemu ne bo več. Kar pa ne pomeni, da so bili »razveljavljeni« tisti študijski programi za pridobitev specializacije, ki so bili sprejeti do uveljavitve zakonskih sprememb. V prehodni določbi Zakona o visokem šolstvu je določeno, da jih visokošolski zavodi lahko še naprej izvajajo; nazadnje jih lahko razpišejo v študijskem letu 2008/09, študentje pa jih lahko končajo do izteka študijskega leta 2015/16.
Po Zakonu o visokem šolstvu so bili ti programi sprejeti kot podiplomski študijski programi; ta lastnost jim s spremembami ni bila odvzeta. Dokler se bodo izvajali, bodo zanje veljale vse z njimi povezane odločitve – zapisane so namreč v posameznem javnoveljavnem študijskem programu: pogoji za vpis, pogoji za napredovanje iz letnika v letnik, pogoji za dokončanje študija, merila za prehode v drug študijski program (npr. magistrski). Prav tako je v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih v vsakem študijskem programu določen strokovni naslov: specialist, specialistka (večkrat je dodano tudi področje specializacije). Kdor je (ali bo) tak program končal, ima javnoveljavno izobrazbo – izkazuje jo z diplomo, to je javno listino trajne vrednosti.
Ko se bodo v naslednjih letih sprejemali študijski programi po spremenjenem Zakonu o visokem šolstvu, bodo v njih natančno zapisane tudi možnosti za nadaljevanje študija za diplomante »starih študijskih programov«. Zakon namreč v 35. členu določa obvezne sestavine študijskih programov, med katerimi so tudi pogoji za vpis, pogoji za napredovanje, merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, ter pogoji za prehajanje med različnimi vrstami programov.
S prehodno določbo Zakona o visokem šolstvu je določeno, da se diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski študij, za vpis v študijske programe tretje stopnje določijo dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk. Tistim specialistom, ki so pred tem končali študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, pa se v programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.
Položaj diplomantov dosedanjih magistrskih študijskih programov
Ti diplomanti bodo obdržali pridobljeni znanstveni naslov. V triletnem doktorskem študijskem programu jim bodo priznane študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.
Strokovni in znanstveni naslovi
Določbe iz veljavnega Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih:
Po končanem študiju študent dobi diplomo, na kateri je naveden študijski program in strokovni ali znanstveni naslov, določen po Zakonu o strokovnih in znanstvenih naslovih. Zakon predpisuje splošna pravila za njihovo oblikovanje.
Kdor bo končal specialistični študijski program, si bo poleg strokovnega naslova iz dodiplomskega študija lahko pripisal še strokovni naslov specialist oz. specialistka, lahko tudi skupaj s poimenovanjem iz študijskega programa (npr. ......, specialist; univerzitetni diplomirani pravnik, specialist za mladoletniško sodstvo).
Znanstvena naslova sta dva: magister oz. magistrica znanosti (na umetniških področjih magister oz. magistrica umetnosti) in doktor oz. doktorica znanosti.
Strokovni naslovi se zapisujejo za imenom in priimkom, znanstveni naslovi pa pred njim. Vsak si lahko pripiše le tistega, ki si ga je pridobil, za prekršek je po zakonu lahko kaznovan z denarno kaznijo.
Zaradi uvajanja študijskih programov v skladu z novim Zakonom o visokem šolstvu je bil Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih prenovljen.
Strokovne in znanstvene naslove po končanih študijskih programih druge ali tretje stopnje ureja nov Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih iz leta 2006 (Uradni list RS, št. 61/06, dne 13. 6. 2006).
Strokovni naslov po programu druge stopnje je magister oz. magistrica stroke, znanstveni naslov po programu tretje stopnje doktor oz. doktorica znanosti. Prvi se pristavlja za imenom in priimkom, drugi pa pred.
|
