Splošno

Visokošolsko izobraževanje ureja Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06-UPB3). Junija 2004 je bila z novelo Zakona o visokem šolstvu uvedena nova študijska struktura:

• na prvi dodiplomski stopnji se ohranja binarni sistem, torej dva tipa študijskih programov: univerzitetni in visokošolski strokovni;
• druga stopnja ima dva tipa študijskih programov: magistrske študijske programe in enovite magistrske programe;
• tretja stopnja je doktorat znanosti.

Slika: Shema terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji

Legenda kratic: UNI – univerzitetni študij, VSŠ – visokošolski strokovni študij, VIŠ – višješolski strokovni študij, ECTS – European Credit Transfer System (Evropski prenosni kreditni sistem), KT – kreditna točka

Prehodno obdobje uvajanja novih študijskih programov

Z uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu so postavljeni pravni okviri za začetek prenove. Predvideno je, da se bodo novi dodiplomski in podiplomski študijski programi uvajali postopoma, najpozneje do študijskega leta 2009/2010. Vse do takrat pa se bodo na vseh treh slovenskih univerzah in njihovih članicah ter na samostojnih visokošolskih zavodih izvajali študijski programi, sprejeti pred uveljavitvijo novele. Nazadnje bodo lahko razpisani v študijskem letu 2008/2009, končati pa jih bo mogoče do izteka študijskega leta 2015/16.

V razpisu za vpis v študijskem letu 2005/2006 so bili objavljeni prvi doslej sprejeti (bolonjski) dodiplomski študijski programi. Za vse ('nove' in 'stare') študijske programe veljajo pogoji za vpis, merila za izbiro kandidatov ob morebitni omejitvi vpisa, pogoji za napredovanje v višje letnike, merila za prehode iz programa v program ter pogoji za dokončanje študija, kot so določeni s študijskim programom.

V razpisu za vpis v študijskem letu 2007/08 pa je najti že več bolonjskih programov.

Izvajalci visokošolskega študija

Univerze, fakultete in umetniške akademije lahko izvajajo dodiplomski in podiplomski študij.

Visoka strokovna šola lahko samostojno izvaja visokošolski strokovni študij, magistrske študijske programe pa, če je z ustanovitvenim aktom in v akreditacijskem postopku ugotovljeno, da ima zagotovljene ustrezne kadrovske pogoje in izpolnjuje pogoje za opravljanje znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega dela, drugače pa le v sodelovanju z univerzami, fakultetami oziroma umetniškimi akademijami.

• Seznam visokošolskih zavodov

Avtonomija visokošolskih zavodov

Ustava Republike Slovenije v 58. členu določa, da so "državne univerze in državne visoke šole avtonomne". Zakon o visokem šolstvu univerze definira kot "avtonomne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in izobraževalne visokošolske zavode s posebnim položajem". V 6. členu so za tiste visokošolske zavode, ki jih je ustanovila država, podrobneje opredeljena načela avtonomije; visokošolskim zavodom je zagotovljeno predvsem:

• svoboda raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja,

• samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom,

• sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

• volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

• izbira visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za zasedbo delovnih mest,

• izdelava in sprejem študijskih in znanstvenoraziskovalnih programov, določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij preverjanja znanja študentov,

• podeljevanje strokovnih in znanstvenih naslovov v skladu z zakonom ter podeljevanje častnega doktorata in naziva zaslužni profesor,

• volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statuti in drugimi akti,

• odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami,

• upravljanje s premoženjem v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno.

Ustanavljanje visokošolskih zavodov

Javne visokošolske zavode ustanavlja država, zasebne pa druge pravne in fizične osebe. Pogoji za ustanovitev so okvirno določeni v 14. členu Zakona o visokem šolstvu. Visokošolski zavod se lahko ustanovi, če so:

• opredeljena študijska, znanstvenoraziskovalna oziroma umetniška področja, za katero se ustanavlja,
• zagotovljeni ustrezen prostor in oprema ter
• zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in sodelavci za izvedbo programa.

Strokovno mnenje o tem, ali so vsi trije pogoji izpolnjeni, daje Svet RS za visoko šolstvo tako za javne kot zasebne visokošolske zavode. Postopek se imenuje akreditacija visokošolskih zavodov in je opredeljen z Merili za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04), ki jih je sprejel Svet RS za visoko šolstvo septembra 2004. Ocenjuje se ustreznost:

• visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
• prostorske razmere in oprema,

• predvideni samoevalvacijski postopki spremljanja in ocenjevanja dela,

• potrebe po ustanovitvi visokošolskega zavoda in zaposlitvene možnosti bodočih diplomantov, 
• okvirna ocena potrebnih finančnih sredstev in predvideni viri ter
• opredelitve študijskega področja po Isced klasifikaciji in znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških disciplin po Frascatijevi klasifikaciji, za katere se visokošolski zavod ustanavlja, ter ustreznost osnutkov predvidenih študijskih in raziskovalnih programov,

Študijski programi

Po novi študijski strukturi, ki je bila sprejeta z novelo Zakona o visokem šolstvu junija 2004, so študijski programi prve stopnje dodiplomski študijski programi, ki se delijo na visokošolske strokovne in univerzitetne, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi.

• Visokošolski strokovni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju. Obvezen sestavni del teh študijskih programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju.
• Univerzitetni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela. Sestavni del teh programov je lahko tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju ali sodelovanje pri raziskovalnem delu.
• Magistrski študijski programi študentom omogočajo poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge.
• Enoviti magistrski študijski programi omogočajo študentom pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in usposobljenosti. Glede razpisa za vpis, pogojev za vpis in meril za izbiro ob omejitvi vpisa se zanje uporabljajo določbe za univerzitetne študijske programe prve stopnje. Ti programi se lahko oblikujejo, če izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, izjemoma, če je tako določeno s posebnim predpisom, pa tudi za druge poklice v Republiki Sloveniji.
• Doktorski študijski programi študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge.

Cilji in izhodišča za oblikovanje študijskih programov se podrobneje določijo v nacionalnem ogrodju visokošolskih kvalifikacij, ki ga sprejme Svet RS za visoko šolstvo.

Študijske obveznosti in trajanje študija

Študijske obveznosti se v študijskih programih ovrednotijo s kreditnimi točkami po ECTS (Evropski prenosni kreditni sistem). Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk. V skladu z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Uradni list RS, št. 124/04), ki jih je sprejel Svet RS za visoko šolstvo 12. 11. 2004, pomeni 1 kreditna točka 25 do 30 ur obremenitev študenta; letna obremenitev študenta pa je 1500 do 1800 ur.

• Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri leta.
• Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa.
• Enoviti magistrski študijski programi praviloma obsegajo 300 kreditnih točk in trajajo pet let.
• Doktorski študijski programi obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta.

Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije (t.i. regulirani poklici: zdravnik, medicinska sestra, zobozdravnik, babica, farmacevt, veterinar, odvetnica/odvetnik, arhitekt), mora biti usklajen s temi direktivami.

Pogoji za vpis

Pogoji za vpis se določijo s študijskim programom, v katerem se lahko kot pogoj za vpis poleg ustreznega programa za pridobitev srednješolske izobrazbe določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti.

• V visokošolske študijske programe se lahko vpiše, kdor je opravil maturo.
• V študij po univerzitetnem študijskem programu na posameznem štrokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature.
• V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
• študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij,
• študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
• V enovit magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor izpolnjuje pogoje za vpis v univerzitetni študijski program.
• V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
• študijski program druge stopnje,
• študijski program, ki  izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU oz. druge regulirane poklice v RS, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami.

Možnosti diplomantov visokošolskih strokovnih programov za nadaljevanje študija v novih magistrskih študijskih programih

Po novem se bodo v magistrske študijske programe lahko vpisali tudi diplomanti visokošolskih strokovnih programov. Visokošolski zavodi bodo morali v vsakem magistrskem študijskem programu določiti

• študijske programe prve stopnje z ustreznih strokovnih področij,
• za kandidate z drugih strokovnih področij pa bodo lahko kot pogoj za vpis določile dodatne obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk.

Te obveznosti bo mogoče opravljati na tri načine: med študijem prve stopnje, v programih za izpopolnjevanje ali z izpiti pred vpisom.

Nadaljevanje študija diplomantov dosedanjih univerzitetnih študijskih programov

Z zakonom je predvideno, da se ne glede na določbe, ki določajo vpis v doktorski študij, vanj lahko vpiše tudi kandidat, ki je končal dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe. 

Možnosti za nadaljevanje študija za kandidate s sedanjimi specialističnimi diplomami

Z novelo Zakona o visokem šolstvu je predvideno, da teh programov v prihodnjem, prenovljenem visokošolskem sistemu ne bo več. Kar pa ne pomeni, da so bili »razveljavljeni« tisti študijski programi za pridobitev specializacije, ki so bili sprejeti do uveljavitve zakonskih sprememb. V prehodni določbi (48. člen) Zakona o visokem šolstvu je določeno, da jih visokošolski zavodi lahko še naprej izvajajo, nazadnje jih lahko razpišejo v študijskem letu 2008/09, študentje pa jih lahko končajo do izteka študijskega leta 2015/16.

Po Zakonu o visokem šolstvu so bili ti programi sprejeti kot podiplomski študijski programi; ta lastnost jim s spremembami ni bila odvzeta. Dokler se bodo izvajali, bodo zanje veljale vse z njimi povezane odločitve – zapisane so namreč v posameznem javnoveljavnem študijskem programu: pogoji za vpis, pogoji za napredovanje iz letnika v letnik, pogoji za dokončanje študija, merila za prehode v drug študijski program (npr. magistrski). Prav tako je v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih v vsakem študijskem programu določen strokovni naslov: specialist, specialistka (večkrat je dodano tudi področje specializacije). Kdor je (ali bo) tak program končal, ima javnoveljavno izobrazbo – izkazuje jo z diplomo, to je javno listino trajne vrednosti.

Ko se bodo v naslednjih letih sprejemali študijski programi po spremenjenem Zakonu o visokem šolstvu, bodo v njih natančno zapisane tudi možnosti za nadaljevanje študija za diplomante »starih študijskih programov«. Zakon namreč v 35. členu določa obvezne sestavine študijskih programov, med katerimi so tudi pogoji za vpis, pogoji za napredovanje, merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, ter pogoji za prehajanje med različnimi vrstami programov.

S prehodno določbo Zakona o visokem šolstvu je določeno, da diplomanti dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, za vpis v študijske programe tretje stopnje določijo študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk.

Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki pa so pred tem končali univerzitetni program, se v programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.

Položaj diplomantov dosedanjih magistrskih študijskih programov

Ti diplomanti bodo obdržali pridobljeni znanstveni naslov; v prihodnjem triletnem doktorskem študijskem programu jim bodo priznane študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.

Študenti

Študentov položaj je okvirno urejen v VII. poglavju Zakona o visokem šolstvu, precej natančneje pa v statutih univerz in samostojnih visokošolskih zavodov. Ti morajo vsebovati podatke o izpitnem režimu, napredovanju in pogojih za hitrejše napredovanje, dokončanju izobraževanja, prehodih med študijskimi programi, ponavljanju letnika oziroma pogojnem napredovanju, nadaljevanju študija po prekinitvi, vzporednem oziroma interdisciplinarnem ali individualnem študiju, priznavanju izpitov in drugih študijskih obveznostih, opravljenih na različnih visokošolskih zavodih, pa tudi o dokumentih, ki se izdajajo študentom, postopku za uveljavljanje varstva pravic, organih, pristojnih za vodenje postopkov in odločanje, disciplinski odgovornosti in pravicah ter dolžnostih v disciplinskem postopku.

Študijske obveznosti določajo študijski programi.

• Ocenjevalno lestvico in izpitni red določajo statuti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, podrobneje pa še izpitna pravila posameznih fakultet, umetniških akademij in visokih strokovnih šol. Ocene so od 1 do 10. 10 je najvišja, 6 pa najnižja še pozitivna. Študentje lahko izpite opravljajo tolikokrat, kot je določeno s statutom; delajo se v izpitnih obdobjih, najpogosteje junija, septembra ter januarja in februarja. Če je študent pri izpitu večkrat (praviloma trikrat) neuspešen, ga mora ponovno opravljati pred izpitno komisijo. Za dokončanje študija je ponavadi treba narediti diplomsko nalogo in jo zagovarjati.
• Študijske obveznosti se v študijskih programih ovrednotijo s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk. Kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga študent v povprečju opravi in pomeni 25 do 30 ur njegove obremenitve; letna obremenitev študenta je 1500 do 1800 ur.