Kohezijska politika Evropske unije se izvaja skozi strukturne sklade in kohezijski sklad . Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo sodeluje pri črpanju strukturnih skladov. Strukturni skladi so finančni instrument Evropske unije za podporo državam članicam pri doseganju ciljev ekonomske in socialne kohezije, tj. zmanjšati razlike v življenjskem standardu ljudi in med regijami. Koriščenje skladov je za Slovenijo postalo možno po polnopravnem članstvu v Evropski uniji. Kljub temu pa je Komisija Evropske unije predvidela postopno vključevanje pridruženih članic v različne programe Unije predvsem v obliki Phare projektov, kar nam je omogočilo hitrejše seznanjanje z evropskimi politikami, zakonodajo, postopki in delovnimi metodami. Namen črpanja sredstev iz strukturnih skladov v programskem obdobju 2000-2006 v EU je, da so z dodatno denarno pomočjo (ob obstoječih virih financiranja v državah članicah EU) na voljo sredstva za:

• skladni regionalni razvoj (cilj 1)
• prestrukturiranje (cilj 2)
• investicije v človeške vire (cilj 3)

Do koriščenja sredstev strukturni skladov so upravičene regije znotraj držav članic, zato države v skladu z Klasifikacijo statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS) statistično delijo svoje ozemlje na več regij. Upravičenost regij do črpanja sredstev ciljev se določi na podlagi Bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP na prebivalca). Sredstva cilja 1, v katerem je lociranih največ sredstev, lahko koristijo le tiste regije, katerih BDP na prebivalca ne presega 75% povprečja EU. Slovenija je v programskem obdobju 2004-2006 (od vstopa v EU v letu 2004) statistično klasificirana kot enotna regija. Ker še ne presega 75% BDP na prebivalca, je tako v celoti upravičena do črpanja sredstev cilja 1. Da bi lahko v prihodnjem programskem obdobju 2007-2013 Slovenija in njene regije optimalno koristile sredstva strukturnih skladov, je vlada predlagala prestrukturiranje države, v skladu s klasifikacijo NUTS, na tri regije.

Obstajajo štirje strukturni skladi, ki so namenjeni izpolnjevanju treh omenjenih ciljev:

1. Evropski sklad za regionalni razvoj, ESRR (slo)
2. Evropski socialni sklad, ESS (slo)
3. Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, EKUJS (slo)
4. Finančni instrument za usmerjanje ribištva, FIUR (slo)

Organizacija izvajanja strukturnih skladov v Sloveniji

Temeljna dokumenta, ki z organizacijskega vidika urejata implementacijsko strukturo za izvajanje strukturne politike sta uredba Evropske komisije EC 1260/1999, ki je v EU tudi poimenovana za "biblijo" strukturnih skladov ter slovenska Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji natančneje definira udeležence ter njihovo vlogo pri koriščenju sredstev. Vodilno vlogo ima Organ upravljanja, ki je v Sloveniji Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) ter je odgovorna za pravilno in učinkovito izvajanje strukturne pomoči v celoti. S 1.1.2006 je SVLR prevzela naloge Posredniških teles za Evropski socialni sklad ter Evropski sklad za regionalni razvoj.

Na osnovi Izvedbenih struktur prednostnih nalog, ki so jih sprejeli programski sveti pri ustreznih posredniških telesih, izvajajo posamezne ukrepe prednostnih nalog v vlogi Končnega upravičenca neposredni in posredni proračunski porabniki (resorna ministrstva ali druge pravne osebe po pooblastilu, zakonski osnovi oz. pogodbi z resornimi ministrstvi).

Za izvrševanje plačil sredstev strukturnih skladov je odgovoren Plačilni organ pri Ministrstvu za finance. Naloge neodvisnega finančnega nadzora nad izvajanjem vseh skladov opravlja Neodvisni organ za finančni nadzor v okviru Urada za nadzor proračuna pri Ministrstvu za finance.

Ključno telo, ki spremlja izvajanje strukturne politike, potrjuje in prilagaja spremembe ter letno poroča Evropski komisiji je Nadzorni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov odgovornih institucij, lokalnih skupnosti in civilne družbe.

Osnovni strateški dokumenti

Prednostna področja, za katera Slovenija koristi strukturne sklade, so bila najprej zapisana v Strategiji gospodarskega razvoja Republike Slovenije 2001- 2006 (SGRS) ter nadgrajena s konkretnimi ukrepi in projekti v osnutku Državnega razvojnega programa Slovenije za obdobje 2001-2006 (DRP). Za črpanje sredstev iz EU sta bila na osnovi SGRS in DRP pripravljena Enotni programski dokument (EPD) RS za programsko obdobje 2004-2006, ki ima status mednarodne pogodbe, in programsko dopolnilo (PD). Omenjena dokumenta sta bila v skladu z načeli strukturnih skladov pripravljena že v predpristopnem obdobju. Dokumenta opredeljujeta podrobnosti v zvezi z namenom, cilji, aktivnostmi, ciljnimi skupinami in kazalniki - količinskimi in kakovostnimi, ki omogočajo nadzor nad programiranim črpanjem dodatne finančne pomoči za razvojne ukrepe strukturne politike EU.

Vloga MVZT

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) je končni upravičenec za dva od štirih skladov in sicer za ESS ter ESRR. V pristojnosti ministrstva kot Končnega upravičenca je vodenje upravnih postopkov pri izvajanju Enotnega programskega dokumenta, kar vključuje tako programiranje in implementacijo ukrepov EPD (pripravljanje in izvajanje javnih razpisov ter drugih inštrumentov v skladu z EU pravili, nadzorovanje izvajanja projektov) kot tudi spremljanje projektov (monitoring), finančni nazor in kontrolo (sklepanje pogodb, preverjanje izplačila zahtevkov, računovodsko spremljanje projektov (odobritve in izplačila), sestava zahtevkov za povračila), poročanje posredniškemu telesu, dokumentiranje in arhiviranje ter informiranje in svetovanje, vendar pa so za potrditve in natančnejši nadzor zadolžena posredniška telesa.

• V izvajanje ESS (povezava na brošuro z natančnejšo strukturo) je MVZT vključeno le z eno aktivnostjo znotraj ukrepa Vseživljenjsko učenje in sicer s prenovo in razvojem programov visokega šolstva (razpis 2004, razpis 2005), za izpeljavo katerega je zadolžen Sektor za visoko šolstvo.
• V izvajanje ESRR je Ministrstvo vključeno na področju znanosti. Služba za usklajevanje razvojne politike in strukturne sklade je zadolžena za izpeljavo aktivnosti centrov odličnosti znotraj ukrepa Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja ter ukrepa Gospodarska infrastruktura in javne storitve (razpis). (brošuro z ukrepi najdete na spletni strani SVLR).

• Informacija o centrih odličnosti.
• Ministrstvo pa je skozi obveznosti Direktorata za informacijsko družbo zadolženo tudi za nadzor nad izvajanjem horizontalne prednostne naloge informacijska družba.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo opravlja naloge usklajevanja in sodelovanja na več ravneh. Na evropski ravni sodeluje predvsem pri oblikovanju politik EU do strukturne politike v okviru 6. (Strukturna in regionalna politika) in 35. (Lizbonska strategija) delovne skupine. Druga naloga v tem kontekstu je sodelovanje v predstavniških telesih vlade pri pogajanjih z Evropsko komisijo za izvedbene dele lociranih sredstev (EPD). Na nacionalni ravni MVZT sodeluje v nadzornem odboru, v programskih svetih vseh posredniških organov in pri projektnih ali ocenjevalnih skupinah za posamezne inštrumente. Ministrstvo pa sodeluje tudi na lokalno/regionalni ravni.

Pričujoče programsko obdobje se zaključi leta 2006. V teku pa je že načrtovanje vsebin in postopkov za črpanje sredstev strukturnih skladov v novem programskem obdobju (2007-2013).