PRIZNAVANJE IN VREDNOTENJE
Vsebina:
Predstavitev novega sistema priznavanja
Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Ur. l. RS, št. 73/04) uvaja sodoben sistem priznavanja tujih in vrednotenja tujih ter slovenskih listin o izobraževanju, ki bo v postopkih in merilih upošteval načela in principe preoblikovanja izobraževalnih sistemov in ki bo hkrati spoštoval in nadaljeval tradicijo transparentnosti, ki jo je zagotavljal Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval.
Mednarodne konvencije, ki jih je ratificirala Republika Slovenija, zlasti Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v Evropski regiji (Lizbona 1997) ter bolonjski proces ustvarjanja enotnega visokošolskega evropskega prostora, ki temelji na Bolonjski deklaraciji (19. 6. 2003 so jo podpisali ministri za izobraževanje iz 29. držav, med njimi tudi slovenski) so nov in učinkovitejši temelj procesov mednarodnega akademskega sodelovanja in izmenjave ter posledično priznavanja izobraževanja.
Vzpostavitev učinkovitega in preglednega sistema priznavanja za hitro in učinkovito uveljavljanje posameznih pravic, ki izhajajo iz listin o izobraževanju, omogočajo enovita in odprto oblikovana merila in okviri, znotraj katerih bo mogoče upoštevati posamezni pravni interes ter omogočiti imetniku dokazila o izobraževanju v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okviru uveljavljati posamezne pravice, ki iz njegove listine o izobraževanju izhajajo. Predvsem gre za dve temeljni pravici, ki izhajata iz izobraževanja: pravica nadaljevati izobraževanje na višjem ali enakem nivoju kot se ga izkazuje z listino ter pravica opravljati poklic, za katerega je bil imetnik v kraju izvora listine z njo usposobljen.
Zaradi zgoraj navedene »dvojne narave« priznavanja se z novim zakonom uvajata dva postopka. V postopku priznavanja za namen nadaljevanja izobraževanja bo stranka uveljavljala pravico do nadaljevanja izobraževanja ali prekvalifikacijo, medtem ko bo v postopku priznavanja tuje listine o izobraževanju za namen zaposlovanja stranki omogočeno vstopiti na slovenski trg delovne sile ter uporabljati v tujini pridobljen naziv poklicne in strokovne izobrazbe oziroma strokovni in znanstveni naslov. Za uveljavljanje morebitnih drugih pravic, ki temeljijo na šolski listini oziroma rezultatih posameznika v izobraževanju, zakon predvideva vrednotenje izobraževanja, ki bo omogočilo stranki te pravice zahtevati ali jih v postopku pridobiti (na primer štipendijo ali prijavo na zavodu za zaposlovanje).
Predmet priznavanja je po tem zakonu izobraževanje, ki spada v šolski sistem določene države ali več držav in daje v tej državi določeno stopnjo izobrazbe ali je del takega izobraževanja.
Nove pristojnosti oziroma obveznosti šol
Šole, druge vzgojno-izobraževalne organizacije oziroma visokošolski zavodi (v nadaljevanju: šola) so v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja pristojni organi priznavanja v postopkih priznavanja za namen nadaljevanja izobraževanja.
V skladu z novimi pristojnostmi jim zakon nalaga naslednje obveznosti:
- Šole morajo do 21. 1. 2005 imenovati pooblaščeno osebo, zaposleno v svetovalni, vpisni oziroma mednarodni službi, za vodenje postopkov priznavanja za namen nadaljevanja izobraževanja na šoli.
- Ime pooblaščene osebe na šoli mora šola v 30 dneh od njenega imenovanja posredovati pristojnemu ministrstvu.
- Šole vodijo postopke priznavanja tujih listin o izobraževanju za namen nadaljevanja izobraževanja.
- Šole vodijo evidence odločb, izdanih v postopkih priznavanja za namen nadaljevanja izobraževanja.
Evidenca mora v skladu s 3. odstavkom 17. člena zakona obsegati:
- podatke o osebi, na katero se odločba nanaša: osebno ime, spol, državljanstvo,
- podatke o listini: ime listine o izobraževanju, na podlagi katere je bila izdana odločba, država izdaje listine o izobraževanju ter ime ustanove, ki je izdala listino,
- podatke o izobraževalnem programu, v katerega se oseba, na katero se odločba nanaša, vključuje.
- Šole posredujejo izdane odločbe in zgoraj navedene podatke pristojnemu ministrstvu v 30 dneh od izdaje odločbe.
Visokošolski zavodi so dolžni voditi tudi evidenco izdanih mnenj o enakovrednosti v tujini pridobljenega strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu, ki mora obsegati:
- podatke o osebi, na katero se mnenje nanaša: osebno ime, spol, državljanstvo,
- podatke o listini: ime listine o izobraževanju, na podlagi katere je bilo izdano mnenje, država izdaje listine o izobraževanju ter ime ustanove, ki je izdala listino,
- podatek kateremu slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu je v tujini pridobljen strokovni oziroma znanstveni naslov enakovreden.
POSTOPKI PRIZNAVANJA IN VREDNOTENJA, PRISTOJNOSTI, VLAGATELJ, PRAVNO VARSTVO, OBRAZCI, OKVIRNI SEZNAM DOKUMENTOV
Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Uradni list RS, št. 73/04)omogoča sledeče postopke:
a) priznavanje za namen zaposlovanja v RS
b) priznavanje za namen nadaljevanja izobraževanja v RS
<//a>c) odločitev o uporabi v tujini pridobljenega naziva oziroma naslova
<//a>d) vrednotenje tuje listine o izobraževanju
<//a>e) vrednotenje slovenske listine o izobraževanju
<//a>f) vrednotenje listine o izobraževanju, izdane pred 25. 6. 1991 v nekdanjih republikah SFRJ
Vsebino in obliko obrazcev zahtev za priznavanje oziroma vrednotenje izobraževanja, dokumentacijo, ki mora biti priložena zahtevi, stroške in način vodenja evidenc v postopkih priznavanja in vrednotenja izobraževanja določa Pravilnik o obrazcih, dokumentaciji, stroških in načinu vodenja evidenc v postopkih priznavanja in vrednotenja izobraževanja.
a) PRIZNAVANJE ZA NAMEN ZAPOSLOVANJA V RS Priznavanje za namen zaposlovanja v Republiki Sloveniji je upravni postopek, v katerem se z odločbo ugotovi:
- stopnja, v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski šolski sistem,
- smer oziroma področje glede na zaključen tuj izobraževalni program, če je navedeno na listini o izobraževanju,
- v tujini pridobljen naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, strokovni oziroma znanstveni naslov.
V postopku je na posebno zahtevo mogoče odločiti tudi o
- enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe in strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu nazivu poklicne ali strokovne izobrazbe in strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu.
O enakovrednosti naziva oziroma naslova je mogoče odločiti le, če se v RS izvaja primerljiv program.
OPOZORILO:
Ugotovitev oenakovrednosti v tujini pridobljenega strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu je povezana z dodatnimi stroški, ki jih mora vlagatelj poravnati visokošolskemu zavodu, ki ga navede na obrazcu, saj ta v postopku izda mnenje.
Postopek za namen zaposlovanja se prične na zahtevo imetnika tuje listine, ki jo vloži pri pristojnem ministrstvu (Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo) na Obrazcu Z. Priložiti mora tudi ustrezno dokumentacijo.
Postopek se vodi v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1 in 126/07). Odločba se izda najkasneje v dveh mesecih od dneva, ko je bila vloga popolna.
Na odločbo ni možna pritožba, možen pa je upravni spor – tožbo se vloži pri pristojnem upravnem sodišču.
| Spričevala, ki so bila izdana v nekdanjih republikah SFRJ pred 25. 6. 1991 so veljavna in niso predmet postopka priznavanja. (Glej točko f vrednotenje listine o izobraževanju izdane pred 25. 6. 1991 v nekdanjih republikah SFRJ.) |
|
b) PRIZNAVANJE ZA NAMEN NADALJEVANJA IZOBRAŽEVANJA V RS Priznavanje za namen nadaljevanja izobraževanja v Republiki Sloveniji je postopek, v katerem se imetniku tuje listine v teku vpisnega postopka z odločbo prizna pravica do nadaljevanja izobraževanja v RS.
Postopek se začne na zahtevo imetnika tuje listine, ki jo vloži na Obrazcu N pri šoli, drugi vzgojno-izobraževalni organizaciji ali visokošolskem zavodu (v nadaljevanju: šola) v Republiki Sloveniji, na katerem želi nadaljevati izobraževanje. Priložiti mora tudi ustrezno dokumentacijo.
Na odločbo, ki jo izda šola, se lahko pritoži na svet zavoda oziroma Senat visokošolskega zavoda v osmih dneh od prejema odločbe.
Šola imetnika tuje listine na podlagi odločbe vključi v ustrezen izobraževalni program.
Zakon nalaga šolam nove pristojnosti in obveznosti, saj je na njih prenesena pristojnost priznavanja tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v RS.
c) ODLOČITEV O UPORABI V TUJINI PRIDOBLJENEGA NAZIVA OZIROMA NASLOVA V postopku priznavanja za namen zaposlovanja v RS je mogoče odločiti tudi samo o uporabi v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe ter strokovnega oziroma znanstvenega naslova. Zahteva se vloži na Obrazcu Z pri pristojnem ministrstvu (Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo). Priložiti je potrebno ustrezno dokumentacijo.
Na odločbo ni možna pritožba, možen pa je upravni spor – tožbo se vloži pri pristojnem upravnem sodišču.
d) VREDNOTENJE TUJE LISTINE O IZOBRAŽEVANJU Vrednotenje je postopek, v katerem se izda mnenje o tuji listini o izobraževanju glede:
- veljavnosti izobraževalnega programa po predpisih države, ki je listino o izobraževanju izdala,
- stopnje, v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski sistem izobraževanja,
- smeri oziroma področja tujega izobraževalnega programa, če je navedeno na listini o izobraževanju,
- v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe ter strokovnega oziroma znanstvenega naslova,
- enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe slovenskemu nazivu poklicne oziroma strokovne izobrazbe,
- primerljivosti v tujini opravljenega dela izobraževalnega programa z ustreznim izobraževalnim programom v RS.
Zahtevo za izdajo mnenja o vrednotenju z navedbo elementov, za katere vlagatelj želi, da se vrednotijo, se vloži pri pristojnem ministrstvu (Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo) na Obrazcu V. Priložiti je potrebno ustrezno dokumentacijo.
OPOZORILO:
Mnenje, objavljeno kot informacija javnega značaja ima enako veljavo kot mnenje, ki ga ministrstvo izda na zahtevo vlagatelja, zato svetujemo, da pred vložitvijo zahteve za vrednotenje preverite, ali je ministrstvo mnenje v obliki informacije javnega značaja že izdalo.
e) VREDNOTENJE SLOVENSKE LISTINE O IZOBRAŽEVANJU Mnenje se lahko izda tudi o vrednotenju slovenske listine o izobraževanju, in sicer o sledečih elementih: - o javni veljavnosti slovenskega izobraževalnega programa,
- o stopnji in smeri izobraževanja v RS,
- o nazivu poklicne in strokovne izobrazbe, strokovnem oziroma znanstvenem naslovu,
- o opravljenih delih izobraževalnega programa v RS,
- o pravicah, ki jih listina daje v RS.
Zahtevo za izdajo mnenja o vrednotenju z navedbo elementov, za katere vlagatelj želi, da se vrednotijo, se vloži pri pristojnem ministrstvu (Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo) na Obrazcu V. Priložiti je potrebno ustrezno dokumentacijo.
OPOZORILO:
Mnenje, objavljeno kot informacija javnega značaja ima enako veljavo kot mnenje, ki ga ministrstvo izda na zahtevo vlagatelja, zato svetujemo, da pred vložitvijo zahteve za vrednotenje preverite, ali je ministrstvo mnenje v obliki informacije javnega značaja že izdalo.
f) VREDNOTENJE LISTINE O IZOBRAŽEVANJU, IZDANE PRED 25. 6. 1991 V NEKDANJIH REPUBLIKAH SFRJ Mnenje se lahko izda tudi o vrednotenju listine o izobraževanju, ki je bila izdana v nekdanjih republikah SFRJ pred 25. 6. 1991, in sicer o:
- primerljivosti stopnje in smeri pridobljene izobrazbe v nekdanjih republikah SFRJ pred 25. 6. 1991 s primerljivo stopnjo in smerjo v RS.
Zahtevo za izdajo mnenja o vrednotenju z navedbo elementov, za katere vlagatelj želi, da se vrednotijo, se vloži pri pristojnem ministrstvu (Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo) na Obrazcu V. Priložiti je potrebno ustrezno dokumentacijo.
OPOZORILO:
Mnenje, objavljeno kot informacija javnega značaja ima enako veljavo kot mnenje, ki ga ministrstvo izda na zahtevo vlagatelja, zato svetujemo, da pred vložitvijo zahteve za vrednotenje preverite, ali je ministrstvo mnenje v obliki informacije javnega značaja že izdalo.
Priznavanje in vrednotenje
OPOZORILO:
V postopkih priznavanja in vrednotenja se obravnavajo le tuje javne listine o izobraževanju, ki so overjene v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, kot je navedeno spodaj.
Zakon o overovitvi javnih listin v mednarodnem prometu (Ur. l. RS, št. 64/01) določa, da se tuje javne listine, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, lahko uporabljajo v Republiki Sloveniji, če jih po predhodnih overitvah v državi izvora listine, overi ministrstvo Republike Slovenije, pristojno za zunanje zadeve, oziroma diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini.
Tuje listine, izdane v državah članicah haaške Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Uradni list FLRJ - MP, št. 10/62), overjajo organi, ki jih skladno s 6. členom te konvencije določi država izvora listine in nadaljnje overitve pri ministrstvu Republike Slovenije, pristojnem za zunanje zadeve, oziroma pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, niso potrebne.
Države članice zgoraj navedene haaške konvencije so dosegljive na spletni strani http://hcch.e-vision.nl/index_en.php?act=conventions.status&cid=41, organi, ki so za overitev pristojni v posamezni državi, pa na spletni strani http://hcch.e-vision.nl/index_en.php?act=conventions.authorities&cid=41.
Pravna podlaga
- Dvostranski dogovori:
Podlaga za priznavanje tujega izobraževanja so tudi veljavni dvostranski dogovori (sporazumi in protokoli), sklenjeni z navedenimi državami: - Romunijo,
- Libijo,
- Bolgarijo,
- Irakom,
- Alžirijo,
- Rusko federacijo,
- Poljsko,
- Avstrijo,
- Italijo,
- Slovaško,
- Češko,
- Madžarsko,
- Hrvaško.
- Večstranski dogovori:
Slovenija je podpisnica naslednjih večstranskih sporazumov: - Evropska konvencija o ekvivalentnosti diplom, ki omogočajo dostop na visokošolske ustanove,
- Dodatni protokol k Evropski konvenciji o ekvivalentnosti diplom, ki omogočajo dostop na visokošolske ustanove,
- Evropska konvencija o priznavanju dob visokošolskega študija,
- Evropska konvencija o akademskem priznavanju univerzitetnih kvalifikacij,
- Konvencija o priznavanju visokošolskih študijev, diplom in stopenj v arabskih in evropskih mediteranskih državah,
- Konvencija o priznavanju visokošolskega študija in diplom v državah, ki pripadajo evropski regiji,
- Regionalna konvencija o priznavanju visokošolskega študija, diplom in stopenj v Latinski Ameriki in Karibskih otokih,
- Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji.
- Zakonodaja:
- Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Ur. l. RS, št. 73/04)
- Pravilnik o obrazcih, dokumentaciji, stroških in načinu vodenja evidenc v postopkih priznavanja in vrednotenja izobraževanja (Ur. l. RS, št. 73/04)
- Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Ur. l. SRS, št. 42/72)
- Pravilnik o dokumentaciji za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Ur. l. SRS, št. 34/84 in 36/84)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-prečiščeno besedilo)
- Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. l. RS, št. 61/06)
- Seznam strokovnih in znanstvenih naslovov in njihovih okrajšav (Ur. l. RS, št. 83/03-UPB)
- Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu (Ur. l. RS, št. 64/01)
- Zakon o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-prečiščno besedilo)
- Odredba o prilogi k diplomi (Ur. l. RS, št. 56/07)
- Pravilnik o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 40/94 in 45/98)
- Pravilnik o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 5/94)
- Konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Ur. l. FLRJ, Dodatek: št. 10/62)
Pogosta vprašanja
Odhajam v tujino. Kje mi bodo v državi, kamor odhajam, priznali spričevalo ali diplomo?
Vse potrebne informacije o priznavanju vam bodo posredovali v ENIC/NARIC centru te države oziroma na ustreznem ministrstvu. Seznam centrov in osnovne informacije dobite na spletni strani http://www.enic-naric.net.
Ali so spričevala/diplome pridobljene v EU po vstopu Slovenije v EU avtomatično priznane v Sloveniji?
Ne. Sistem priznavanja v tujini pridobljenih diplom in spričeval je urejen z nacionalno zakonodajo vsake države posebej, zato avtomatičnega priznavanja diplom (niti dodiplomskih niti podiplomskih) ni.
Kako izbrati študijski program v tujini, da bo priznan v Sloveniji?
Pri odločitvi o izbiri študijskega programa na visokošolskem zavodu v drugi državi je potrebno biti pozoren na akreditiranost tega visokošolskega zavoda in študijskega programa v drugi državi. Praviloma ima vsaka država seznam akreditiranih (verificiranih, potrjenih, priznanih) visokošolskih zavodov (javnih in zasebnih), ki spadajo v njen visokošolski sistem, njihovih pristojnosti za podeljevanje strokovnih in znanstvenih naslovov, in seznam visokošolskih zavodov zunaj njenega ozemlja, za katere država šteje, da spadajo v njen izobraževalni sistem. V slednjem primeru je potrebno, da je visokošolski zavod in študijski program akreditiran tudi v državi, kjer se tak program izvaja.
Predlagamo izbiro primernega visokošolskega zavoda preko spletnih strani ENIC/NARIC – www.enic-naric.net
V primeru, da tuj visokošolski zavod ni na listi akreditiranih visokošolskih zavodov v tuji državi, diploma, pridobljena na takem visokošolskem zavodu, ne more biti predmet priznavanja v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja v RS.
V EU sem pridobil diplomo, s katero bi se želel zaposliti v reguliranem poklicu. Ali moram skozi postopek priznavanja za namen zaposlovanja?
Ne. Vlogo za priznanje pravice do opravljanja določenega reguliranega poklica oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Sloveniji vložite neposredno pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je resorno pristojno za sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij.
Kolikšni so stroški priznavanja za namen nadaljevanja izobraževanja?
Stroškov ni.
Kolikšni so stroški priznavanja za namen zaposlovanja?
Vlagatelj plača upravno takso v višini 17,73 EUR.
V primeru, da vlagatelj izrecno zahteva ugotovitev o enakovrednosti v tujini pridobljenega strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu, nosi tudi stroške mnenja visokošolskega zavoda, ki izvaja v RS primerljiv program, in jih ta zaračuna v skladu s svojim uradnim cenikom storitev.
Kolikšni so stroški vrednotenja?
Stroškov praviloma ni.
Stroški nastanejo le v primeru, da ministrstvo v zadevi ne more izdati mnenja brez predhodnega strokovnega mnenja drugega organa. V tem primeru nosi vlagatelj stroške strokovnega mnenja, ki ga izda pristojni organ in jih ta zaračuna na podlagi dokaza o vrsti in višini stroškov.
V kolikšnem času mora ministrstvo odločiti o priznavanju za namen zaposlovanja?
V dveh mesecih od dneva prejema popolne vloge.
Imam tujo listino o izobraževanju s tujim strokovnim naslovom. Enakovrednost kateremu slovenskemu strokovnemu naslovu se mi bo v postopku priznala?
O enakovrednosti bo mogoče odločiti le, če se v RS izvaja primerljiv program, in sicer bo v postopku odločeno o enakovrednosti vašega v tujini pridobljenega strokovnega naslova s slovenskim strokovnim naslovom, ki ga boste sami navedli na zahtevi (Obrazcu Z).
Imam tujo listino o izobraževanju s tujim strokovnim naslovom. Ali ga lahko v RS neposredno uporabljam?
Ne. Najprej morate pri pristojnem ministrstvu vložiti zahtevo za njegovo uporabo na Obrazcu Z. Na osnovi zahteve vam bo izdana odločba, ki vam bo dovoljevala uporabo v tujini pridobljenega strokovnega naslova.
Kje najdem sodnega tolmača za ustrezni tuj jezik?
Imenik sodnih tolmačev je objavljen na spletni strani Ministrstva za pravosodje: www.gov.si/mp/zbirke.php=http://www2.gov.si/mp/tol.nsf/(WebTolmaci)?OpenView.
|
