PRIORITETE NA PODROČJU VISOKEGA ŠOLSTVA

Evropski visokošolski prostor so v iztekajočem se desetletju zaznamovali reformni procesi, ki sta jih leta 1999 oziroma 2000 sprožili Bolonjska deklaracija in Lizbonska strategija. Ob koncu desetletja si države članice EU prizadevamo v čim večji meri dokončati naloge, s katerimi bi uresničili cilje, zastavljene za to desetletje. Obenem pričenjamo z razpravami o viziji in ciljih izobraževanja v novem desetletju, po letu 2010. Cilj Slovenije je, da v okviru programa predsedovanja v tem pomembnem obdobju prispeva k uresničitvi že zastavljenih ciljev in k oblikovanju novih.

Zadnje poročilo o uresničevanju bolonjskega procesa opozarja, da do leta 2010 vsi cilji ne bodo uresničeni v celoti in/ali v vseh državah. Eno od področij, na katerem še ni bilo storjeno dovolj in v prihodnjih letih zahteva temeljito ukrepanje, je uvajanje vseživljenjskega izobraževanja v visoko šolstvo. Slovenija želi sprožiti poglobljeno razpravo o tem, kakšna je vloga in možni prispevek visokega šolstva h konceptu vseživljenjskega učenja, da bi dosegli nadaljnji napredek na tem pomembnem področju.

Visokošolski partnerji soglašajo, da Evropa potrebuje posodobljene univerze, če želi doseči cilje Lizbonske strategije, saj so prav univerze ključni element trikotnika znanja in z njim družbe, temelječe na znanju. Posodabljanje univerz temelji na treh stebrih: avtonomiji in odgovornosti, upravljanju in vodenju ter financiranju univerz. Na vseh treh področjih so nujne spremembe. V času predsedovanja se bomo osredotočili na vprašanje, ali so evropske univerze usposobljene, da se ob povečani avtonomiji in zahtevah po večji odgovornosti uspešno spopadejo z novimi izzivi in nalogami, organizirali bomo izmenjavo mnenj o tem, ali so za to ustrezno vodene in upravljane.

V času slovenskega predsedovanja se bomo ozrli tudi preko meja Evropskega visokošolskega prostora. V programu bo imelo pomembno mesto pravočasno sprejetje sklepa o programu Erasmus Mundus II, s čimer želimo omogočiti njegovo nemoteno nadaljevanje v obdobju od 2009 do 2013. Posebno pozornost bomo namenili še promociji medkulturnega dialoga s poudarkom na evro-sredozemskem območju.

PRIORITETE NA PODROČJU INFORMACIJSKE DRUŽBE

Slovenija se zaveda pomena globalnih megatrendov na političnem, socialnem, ekonomskem in tudi okoljevarstvenem področju. V presečišče evropskih dogajanj postavljamo informacijsko družbo in medsebojne komunikacije, medgeneracijsko sožitje, družbo znanja, stabilno rast in razvoj ter vizijo za vse generacije.

Informacijsko komunikacijske tehnologije kot temelj informacijske družbe spodbujajo konkurenčno in odprto gospodarstvo ter prispevajo k dvigu kakovosti življenja. Zato bo Slovenija svoje napore med predsedovanjem usmerila v oceno strateškega okvira i2010, ki je eden izmed ključnih elementov prenovljenega lizbonskega partnerstva za rast in zaposlovanje. Evropska komisija bo pripravila vmesno poročilo i2010, ki bo podlaga za nadgradnjo zapisanih usmeritev. V podporo evalvacije tega strateškega okvira bomo organizirali konferenco na visoki ravni, na kateri bomo izpostavili vprašanja perspektive panevropskih storitev, uporabniškega vidika in prihodnosti interneta. Slovenija bo pripravila sklepe Sveta EU za učinkovitejše in hitrejše izvajanje pobude i2010.

Za zagotovitev varnih informacijskih omrežij bo Slovenija posvetila veliko pozornost vzpostavitvi ustreznega zakonodajnega okvira za spodbujanje dejavnosti, ki jih izvaja Evropska agencija za varnost omrežij in informacij. Prav tako si bo Slovenija prizadevala za pravočasno sprejetje pravne podlage za zagotovitev nadaljnjega izvajanja programa 'Varni internet'.

Slovenija bo v času predsedovanja spodbujala storitve kot so e-zdravje in e-uprava ter inovativne vsebine informacijske družbe. Pri tem bomo spodbujali izmenjavo dobrih praks znotraj EU in z drugimi državami, s katerimi partnersko sodelujemo. V tem kontekstu bomo podprli ministrsko konferenco o informacijski družbi EUROMED v okviru pobude Euromed, ki bo potekala v Egiptu februarja 2008. Cilj Slovenije je vzpostaviti evro-sredozemski raziskovalni prostor in okrepiti gospodarsko sodelovanje med državami. Istočasno bomo tudi zasledovali izvajanje sporazumov, sprejetih na Svetovnem vrhu o informacijski družbi.

PRIORITETE V ZNANOSTI IN RAZISKAVAH

Splošni cilj predsedovanja na področju raziskav in razvoja je nadaljnje oblikovanje Evropskega raziskovalnega prostora. Ker je ta eden od temeljnih kamnov uresničevanja lizbonskih ciljev, bo dokončna uresničitev le-tega bistveno prispevala k temu, da bo Evropa postala najbolj konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.

Na podlagi podedovane agende bodo naslednje dejavnosti jedro predsedovanja na področju raziskav in razvoja:

Skupne tehnološke pobude (JTI - po opredelitvi šestih sektorjev se nadaljuje delo v zvezi s predlogi Evropske Komisije. Medtem ko je Svet po končanem pogajanju že podprl skupne tehnološke pobude na področju vgrajenih računalniških sistemov, inovativnih zdravil, aeronavtike in letalskega prevoza ter nanoelektronike, se bodo skupne tehnološke pobude na področju gorivnih celic in vodika prvič obravnavale pod slovenskim predsedovanjem Svetu EU.

Pobude v okviru člena 169 - približuje se zaključna faza postopka soodločanja za prvi dve pobudi (podpora iz okolja pri samostojnem življenju in EUROSTARS) in morebitni začetek razprave o naslednjih dveh (na področju raziskav Baltskega morja ter metrologije).

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, EIT)-po doseženem dogovoru z Evropskim parlamentom bo osrednjega pomena vzpostavitev Upravnega odbora. Med zadolžitvami tega organa bo med drugim opredelitev prvih Skupnosti znanja in inovacij (KIC).

Poleg prevzete agende bodo v žarišču slovenskega predsedovanja naslednje teme:

Raziskovalna infrastruktura - na konferenci 5. in 6. marca bo na dnevnem redu razprava o strukturni razsežnosti raziskovalnih infrastruktur v okviru Evropskega raziskovalnega prostora z močnim poudarkom na regijah. V osrčju razprav bo vprašanje, kako dograjevati te infrastrukture v okviru skupnega evropskega raziskovalnega prostora s temeljito koordinacijo (sistematično usklajevanje na različnih ravneh – državni, nacionalni in regionalni), kako bolje uporabiti strukturne sklade EU za njihovo izgradnjo in zagon, ter kako z usklajenim razvojem in uporabo te infrastrukture prispevati k lizbonskim ciljem.

EUREKA - Slovenija bo v okviru predsedovanja EUREKA (od julija 2007 do junija 2008) in Svetu EU pripravila novo razvojno strategijo mednarodnega programa za industrijske raziskave. Cilj te strategije bo poenostaviti dostop (predvsem malih in srednje velikih) podjetij do rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov.

Zahodni Balkan - učinkovitejše povezovanje držav Zahodnega Balkana v ERA je za Slovenijo pomembna prednostna naloga. Zato bomo pripravili srečanje usmerjevalne raziskovalne platforme držav Zahodnega Balkana (WBC) in upati je, da bodo tovrstna srečanja ostala na dnevnem redu vsakokratnega predsedovanja. Ker sta posodobitev in obnova raziskovalno-razvojne infrastrukture med najnujnejšimi potrebami vseh omenjenih držav, Slovenija uvaja projekt donacij za infrastrukturo v WBC. Te donacije naj bi dobile posebno priznanje z nagrado, poimenovano po Hermanu Potočniku Noordungu.

Vloga žensk v znanosti - v okviru neformalnih zasedanj CREST-a in raziskovalne delovne skupine pri Svetu bodo 7. in 8. februarja predstavljeni rezultati študije o Vplivu žensk pri odločanju o raziskavah, dejavnosti helsinške skupine za ženske in znanost pri Evropski komisiji, pa tudi koncept slovenskega nacionalnega programa mladih raziskovalcev kot primera najboljše prakse. Cilj tega pristopa je razviti integriran model, temelječ na mešani politiki omogočanja “družinam prijazne znanstvene kariere” (FFSC), ki naj bi povečala število raziskovalcev, kar je bistveno za dokončno vzpostavitev skupnega evropskega raziskovalnega prostora.