I. Kaj je MVZT postorilo za študente?
1. Izgradnja študentskih bivalnih zmogljivosti – MVZT je skupno zgradilo 1401 študentsko posteljo v skupni vrednosti 39,8 milijona evrov. Od tega je bilo 991 ležišč zgrajenih v Ljubljani, 410 pa v Mariboru. Prenovljena so bila 1003 študentska ležišča v Ljubljani in Mariboru. Vrednost obnove je znašala 14,8 milijona evrov. S tem smo v večjem delu uresničili projekt prenove in izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti.
Trenutno so v teku investicije v prenovo in nadzidavo študentskega doma 1 v Ljubljani, kjer gre za 304 študentske postelje, prenovo in nadzidavo študentskega doma Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, kjer gre za 237 študentskih postelj, ter prenovo študentskega doma 5 v Mariboru, kjer gre za 172 študentskih postelj.
V Novem mestu, Celju in Novi Gorici bodo pri gradnji sodelovale občine na podlagi posebne pogodbe med MVZT. Pisma o nameri so že podpisana z občinami Celje, Koper in Novo mesto. V Novem mestu bo predvidoma sofinancirana izgradnja najmanj 100 ležišč v okvirnem znesku 3 milijonov evrov v obdobju od 2008 do vključno 2010. V Novi Gorici predvidoma izgradnja najmanj 80 ležišč v okvirnem znesku 2,4 mio evrov v obdobju od 2008 do vključno 2010. V Celju pa bo predvidoma sofinancirana izgradnja najmanj 80 ležišč v okvirnem znesku 2,4 milijonov evrov v obdobju od 2008 do vključno 2010. Pisma o nameri za izgradnjo so že podpisana z občinami Koper, Celje in Novo mesto.
Projektni svet za uresničevanje projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti se je sestal junija letos in je kot priporočilo pri gradnji in prenovi študentskih domov sprejel Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov. Minimalni tehnični pogoji, ki jih opredeljuje ta dokument in pri oblikovanju katerih so sodelovali tudi študentje, se nanašajo na lokacijo, zemljišče in objekt. Tako naj bi skupna bruto površina ne presegala 22 kvadratnih metrov na ležišče. V objektu oziroma naselju pa je potrebnoi zagotoviti dva odstotka študentskih ležišč prirejenih za funkcionalno ovirane ljudi ter za študentske družine. Obenem je določeno, da mora biti objekt študentskega doma brez arhitektonskih ovir. Dokument tudi določa, da število potrebnih parkirnih mest določata lokacijska dokumentacija in gradbeno dovoljenje na podlagi zahtev v prostorskih aktih. Predvidoma pa se predvidi 20 odstotkov mest za shranjevanje koles glede na število ležišč v študentskem domu.
2. Internet v študentskih domovih – Večletni projekt »Vsako študentsko ležišče – priključek na internet« je za študentske domove, ki so javni zavodi, popolnoma realiziran. Projekt je bil razširjen še na tri dijaške domove, ki višek svojih nastavitvenih kapacitet že več let redno namenjajo študentom. S sofinanciranjem v skupni višini 1.335.000 EUR ima tako sedaj preko 9000 študentov v javnih študentskih domovih možnost kvalitetnega hitrega priključka v slovensko nacionalno raziskovalno in izobraževalno omrežje ARNES in internet.
3. Uskladili smo spremembe in dopolnitve Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov- v pravilniku smo poudarili , da do subvencioniranega bivanja niso upravičeni študenti, ki so samostojni podjetniki. Dodali smo, da se subvencija dodeljuje tudi za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom. Pogoji za partnerja so izenačeni s pogoji za spremljevalca študenta invalida. Subvencija pa se dodeljuje tudi za otroka študentke ali študenta. V pravilnik smo vnesli določilo, da se subvencija za bivanje v študentskem domu dodeljuje za čas študija enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji. V primeru, da je posamezen študent vzporedno vpisan na več študijskih programov, se kot merodajen upošteva samo študijski program, na katerega je bil študent vpisan ob začetku prejemanja subvencije. Pravilnik smo prilagodili bolonjskim stopnjam študija in natančneje določili trajanje subvencioniranja v primeru vzporednega študija.
4. Uvajanje bolonjske reforme – na dan 30.6. 2008 je akreditiranih več kot 350 bolonjskih študijskih programov. Prenova intenzivno poteka še na področju naravoslovja, umetnosti, športa, socialnega dela, izobraževanja učiteljev ter zdravstva. Prenovo študijskih programov je MVZT spodbujalo tudi z razpisi iz sredstev Evropskega socialnega sklada, delovanje pa z razpisi za razvojne naloge.
Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev, ki jih bo ministrstvo namenilo v letih 2008 in 2009 za sofinanciranje aktivnosti razvijanja študijskih programov visokega šolstva, je okrog 680.000 evrov. Že v letih 2004-2006 so bili iz sredstev Evropskega socialnega sklada objavljeni trije javni razpisi za sofinanciranje aktivnosti pri posodabljanju in razvijanju študijskih programov visokega šolstva. Skupaj se je v omenjenih treh razpisih za sofinanciranje aktivnosti pri posodabljanju in razvijanju študijskih programov visokega šolstva v letih 2004-2006 namenilo okoli 2.110.000 evrov, kar skupaj pomeni okrog 2.800.000 evrov.
Z razpisi za razvojne naloge ministrstvo spodbuja predvsem izvajanje novih študijskih programov, pa tudi izboljšanje sestave visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. S sredstvi za izboljšanje sestave visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev razpis za razvojne naloge spodbuja predvsem pridobivanje oziroma izpopolnjevanje njihove pedagoške, raziskovalne oziroma umetniške usposobljenosti. V razpise je vnešena tudi mednarodna komponenta z izmenjavo zaposlenih oziroma sodelovanjem tujih strokovnjakov. V letošnjem razpisu je predvideno, da se razdeli okvirno sredstva v višini 2.550.000 evrov.
Kot predsedujoča država Svetu EU je Slovenija predsedovala tudi bolonjskemu procesu, ki vključuje šestinštirideset evropskih držav. Slovenija je organizirala in vodila dva sestanka Odbora in dva sestanka Skupine za spremljanje bolonjskega procesa, v kateri so predstavniki vseh v procesu sodelujočih držav in številnih mednarodnih organizacij. Sestanki so prispevali pomembne elemente k oblikovanju vizije Evropskega visokošolskega prostora v naslednjem desetletju. V času slovenskega predsedovanja bolonjskemu procesu je nastal osnutek poročila za ministrsko srečanje leta 2009, ki bo tudi osnova za naslednji ministrski komunike. V poročilu Skupina predlaga visokošolskim ministrom, kako naj bi se razvijal bolonjski proces po letu 2010.
5. Visokošolska zakonodaja - s spremembo Zakona o visokem šolstvu smo v letu 2008 med drugim v skladu z Ustavno odločbo uredili pravni položaj strokovne službe Sveta RS za visoko šolstvo. Prav tako pa z ustrezno prehodno določbo uredili položaj diplomantov dosedanjih univerzitetnih študijskih programov, ki so se v študijskem letu 2005/06 vpisali v magistrske študijske programe 2. stopnje. Z zakonom smo določili tudi pravno podlago za razširitev mednarodnega sodelovanja slovenskih univerz z drugimi univerzami, visokošolskimi ali raziskovalnimi institucijami ter določili način pridobitve akreditacije visokošolskih programov tujih mednarodnih zvez univerz.
Z novelo visokošolskega zakona v letu 2006 pa smo skupaj z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, odpravili pravno praznino glede razmerja med diplomanti dosedanjih in novih študijskih programov. Sprejeta Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja je prvi veljavni pravni akt v Sloveniji, ki uvaja Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja kot obvezen nacionalni standard in se uporablja za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov.
6. Povečevanje sredstev za programe študijskih izmenjav Erasmus – ob zavedanju pomena študentske mobilnosti smo povečali sredstva v ta namen in omogočili več študentskih izmenjav. Slovenski visokošolski zavodi sodelujejo v programu od leta 1999, ko je v izmenjavi sodelovalo 170 študentov, v tem študijskem letu pa se je število udeležencev, po podatkih CMEPIUS, povzpelo že na 1228 študentov, ki so iz Slovenije odšli v tujino ter na 850 tistih, ki so iz tujine prišli v Slovenijo. Slovenski študenti vsako leto v celoti porabijo denar za Erasmus mobilnost.
7. Seznanjali smo mlade s študijskimi programi v povezavi z zaposlitvenimi možnostmi – tri leta zapored je MVZT pripravilo posvete za dijakinje in dijake zaključnih letnikov srednjih šol v slovenskih regijah. Namen posvetov je bil seznaniti jih s čim več koristnimi informacijami pred vpisom v visoko šolstvo. Izkazalo se je namreč, da vladajo precejšnja neskladja med vpisom na posamezne študijske smeri in potrebami trga dela. Izkazalo se je, da so posveti spodbudili fakultete in podjetja, da tudi sami pripravljajo predstavitve študijskih programov in poklicev po srednjih šolah že pred izidom razpisa za vpis. Vlada RS si je ves čas prizadevala uravnotežiti vpisna razmerja, saj je pomembno, da mladi po študiju dobijo tudi zaposlitev. Izkušnje iz posvetov so pokazale, da so dijaki tudi s pomočjo konkretnih podatkov o zaposlitvenih možnostih, še skrbneje pretehtali svojo študijsko izbiro, saj so se vpisna razmerja v zadnjih dveh letih obrnila v prid tehnike in naravoslovja. To pripisujemo tudi naši akciji med dijaki zaključnih letnikov srednjih šol. Tudi razpis za vpis v visoko šolstvo smo oblikovali v skladu s potrebami trga dela. Tudi podatki po prvem vpisnem roku za študijsko leto 2008/2009 kažejo, da se je precej povečalo število prijav za študijske programe iz naravoslovja, matematike in računalništva. Samo od lani se je število prijavljenih povečalo za 133, v odstotnem deležu pa s 7,3 % na 8,4 %. Za študijsko področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva so visokošolski zavodi zbrali podobno število prijav kot lani, skoraj enak je tudi odstotni delež: lani 18,60 %, letos 18,57%.
8. Investicije v visoko šolstvo – MVZT se zaveda pomena zdravstvenih poklicev in potreb trga po teh poklicih, in tudi velike vpisne želje mladih po teh poklicih. Zato je podprlo razvoj Medicinske fakultete v Mariboru. V letu 2007 je MVZT Univerzi v Mariboru zagotovilo 1.162.273 evrov sredstev za to naložbo, letos pa 1.439.210 evrov. Za naložbo pa je predvideno tudi koriščenje sredstev iz evropskih strukturnih skladov.
V mandatu te vlade so bile na področju visokega šolstva dokončane investicije v Ljubljani: Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, FDV, v Mariboru: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Medicinska fakulteta – laboratorij, Pedagoška fakulteta, na Primorskem pa Visoka šola za zdravstvo. Turistica ter Fakulteta za humanistične vede.
II. Kaj je MVZT postorilo za raziskovalce in visokošolske učitelje?
1. Začrtali smo smernice razvoja slovenskega raziskovalnega in visokošolskega prostora – v mandatu te vlade je slovenska raziskovalna sfera dobila Nacionalni raziskovalno-razvojni program za obdobje od 2007 do 2010 ter Nacionalni program visokega šolstva za isto obdobje.
Nacionalni raziskovalno-razvojni program je začrtal naslednje cilje: povečati vpliv RR v domačem okolju, povečati vlaganja v raziskave in razvoj, povečati kvaliteto RR, okrepiti človeške vire za RR, razviti spodbudno okolje za RR, povečati število visokotehnoloških in inovativnih podjetij.
Nacionalni program visokega šolstva pa j začrtal naslednje cilje: ustvariti enoten visokošolsko-raziskovalni prostor v Republiki Sloveniji, izobraziti 80 mladih raziskovalcev letno za gospodarstvo, obdržati vsaj 60% mladih med 18. in 24. letom v terciarnem izobraževanju, povečati delež prebivalstva (starega 15 let ali več) vključljivega v visokošolsko izobraževanje s sedanjih 15% na 25% ter doseči razmerje od sedanjih 57 na vsaj 75% diplomantov glede na prvi vpis študentov v prvi letnik,
povečati sredstva za visokošolsko izobraževanje in raziskovalno delo na vsaj 5% BDP, povečati število visokošolskih zavodov v Sloveniji in doseči boljšo regionalno pokritost s posameznimi oddelki in/ali programi v vseh slovenskih regijah, uveljavitev vsaj ene od slovenskih univerz med najboljšimi evropskimi univerzami, izpopolnitev splošnejšega sistema meril in uporaba posebnih razmerij med tremi vrstami meril za vsak poseben namen, odpreti habilitacijski prostor z namenom povečati pretok strokovnjakov med visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi ter gospodarstvom in spodbujati razvoj komercialno manj zanimivih študijskih področij in raziskav.
2. Uredili smo plačni sistem v raziskovalni in visokošolski sferi - uspešno smo zaključili pogajanja o aneksu h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost. V povprečju se bodo osnovne plače na nosilnih delovnih mestih, to so docent, izredni profesor in redni profesor ter znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik, povečale za okoli 17 odsotkov. Povečanje bo izvršeno v štirih korakih do leta 2010.
3. Postopno smo povečali vlaganja v znanost - delež ministrstva v celotnih načrtovanih odhodkih proračuna RS je s 5,25% v letu 2005 narasel na 5,67% v letu 2008. Sredstva na programu znanost in tehnološki razvoj za znanstveno-raziskovalno dejavnost so se v tem obdobju povečala za 31%.
4. Videokonferenčni sistemi na univerzah -s sofinanciranjem skupnega projekta vseh treh slovenskih javnih univerz v višini 80.000 EUR so bili na vseh treh rektoratih vzpostavljeni kvalitetni videokonferenčni sistemi, ki skupaj s prenosnimi in namiznimi sistemi dajejo novo kvaliteto pri vsakodnevnih aktivnostih poslovnega in pedagoškega dela na univerzah.
5. Razvoj in vzpostavitev brezžičnega omrežja Eduroam v univerzitetnih okoljih - rezultati večletnega projekta so izjemni – vse fakultete in druge pedagoške članice vseh treh slovenskih javnih univerz se je priključilo evropskemu sistemu Eduroam. Slovenija je tako poleg Portugalske edina država v EU, ki je dosegla to raven. V obdobju 2005 – 2008 smo ta projekt financirali v skupni višini 380.000 EUR.
III. Kaj je MVZT postorilo za gospodarstvo?
1. Spodbujanje povezav v trikotniku znanja med univerzami, raziskovalnimi inštitucijami in gospodarstvom – krepko smo povečali število novih mladih raziskovalcev iz gospodarstva, sprejetih v financiranje. Če jih je bilo leta 2001, ko se je projekt pričel, 29 in leta 2004 35, smo jih je letos sprejeli v financiranje še 63. Te številke so velike, saj je bilo po podatkih Statističnega urada na dan 31.12.2006 v vseh predelovalnih dejavnostih skupaj zaposlenih 234 doktorjev znanosti. Ravno sredi julija 2008 pa smo objavili letošnji razpis, ki omogoča odobritev statusa mladega raziskovalca okoli 130 kandidatom. Prijavitelji na razpis so lahko tudi manjša podjetja in samostojni podjetniki, ki imajo vsaj dva zaposlena. Razpis sodi v okvir programov za prenos in dvig znanja v gospodarstvu, z namenom omogočiti višjo izobrazbo v gospodarstvu. Krepitev znanja v gospodarstvu je namreč pogoj za povečanje inovativnosti in ustvarjene dodane vrednosti ter produktivnosti gospodarstva. Za razpis smo za obdobje 2007 do 2013 oziroma 2015 pridobili 69.440.000 evrov iz Evropskega socialnega sklada.
Za leto 2008 je ministrstvo dopolnilo usmeritve Javni agenciji za raziskovalno dejavnost z novim prioritetnim sklopom – raziskave vpete v razvojne potrebe slovenske industrije. S to spremembo želimo vzpodbuditi raziskovalce v javnem sektorju k usmerjanju v raziskave, ki so povezane z razvojnimi potrebami gospodarskega okolja. Nova prioriteta se uporablja že pri vrednotenju raziskovalnih programov in projektov v letu 2008.
2. Davčna olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj - gre za 20 do 40 odstotno davčno olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj v podjetjih glede na njihovo regijo. Z olajšavo smo skupaj z Ministrstvom za finance želeli ustvariti bolj privlačno podjetniško okolje za visoko-tehnološka podjetja, oziroma podjetja, ki vlagajo v raziskave in razvoj. Olajšava spodbuja razvoj še posebej v manj razvitih regijah, poleg tega pa vodi tudi bolj k intenzivnemu sodelovanju na področju raziskav in razvoja med podjetji, raziskovalci, raziskovalnimi inštituti ter univerzami. V letu 2007 je davčno olajšavo za raziskave in razvoj uveljavljajo 461 zavezancev v skupnem znesku 60,6 milijona EUR.
3. Znatna sredstva smo namenili za tehnološki razvoj v podjetjih -to smo storili preko različnih razpisov: Omenili smo že razpise za mlade raziskovalce iz gospodarstva. Vsa leta smo izvajali tudi javne razpise v podporo raziskovalno razvojni dejavnosti v podjetjih. V letih 2005 in 2008 smo posebej financirali RR projekte v malih in srednje velikih podjetjih. Poleg tega smo vsa leta financirali tudi raziskovalno razvojne projekte tehnoloških centrov, mednarodne industrijske RR projekte v okviru programa EUREKA (ki smo mu v zadnjem letu po splošnem mnenju te mreže zelo uspešno predsedovali). Podprli smo tudi projekte slovenskih tehnoloških platform, organizacije, ki podpirajo inovacijsko dejavnost ter mednarodne raziskovalno razvojne projekte: MANUET (projekt spodbuja mednarodno sodelovanje in s tem dvig tehnološke razvitosti vključenih regij in držav), CORNET (projekt v okviru 6. in 7. okvirnega programa, katerega cilj je mreža za izmenjavo informacij in sodelovanje med nacionalnimi regionalnimi programi in shemami kolektivnih raziskav po vsej Evropi) ter ERA-SME (koordiniranje in povezovanje regionalnih programov, ki podpirajo sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji ter RR organizacijami). Skupno smo za vse te razpise izplačali približno 32 milijonov EUR (sem niso všteta sredstva strukturnih skladov trenutno odprtih razpisov) in podprli čez 300 raziskovalno razvojnih projektov podjetij.
V letu 2008 namenja pristojno ministrstvo programu za tehnološki razvoj 88 odstotkov več sredstev kot leta 2004, skupaj pa vsa tri ministrstva (MVZT, MG in MORS), aktivna na tem področju, namenjajo štirikrat več sredstev kot leta 2004, v veliki meri zaradi usmeritve strukturnih skladov v tehnološki razvoj.
4. Uvajanje e-poslovanja v majhna in srednja podjetja - v sodelovanju z javno agencijo JAPTI smo v letih 2006-2008 v višini 190.000 evrov sofinancirali izvedbo programa spodbujanja uvajanja e-poslovanja v majhna in srednja podjetja (MSP). V okviru projekta je bilo izvedeno usposabljanje zaposlenih v podjetjih na področju novih tehnologij e-poslovanja, usposabljanje zaposlenih v podpornih institucijah za spodbujanje razvoja e-poslovanja v MSP, usposabljanje izvajalcev svetovanja o novih storitvah e-poslovanja in promocija uporabe sodobnih načinov e-poslovanja v MSP. Ciljne skupine so bili končni uporabniki - MSP, podporno okolje – zaposleni v lokalnih podjetniških centrih in svetovalci specialisti s področja IKT. Cilji projekta:
– usposobljenost 40 zaposlenih v podpornih institucijah na področju e-računov,
– usposobljenost 15 svetovalcev za izvajanje svetovanja na področju uvajanja e-računov,
– začetek uvajanja e-računov v 50 podjetij, seznanitev 2000 MSP o možnostih uporabe e-računov v poslovnih sistemih.
IV. Kaj je MVZT postorilo za državljanke in državljane nasploh?
1. Projekt izgradnje NUK Jožeta Plečnika je MVZT po 19 letih pripeljalo tik do pričetka gradnje prve faze - postopek pridobivanja zemljišč oziroma t.i. stavbnega fonda in njihove ureditve je zaključen za potrebe izgradnje 1. faze. Podpisana je pogodba za Rimsko 1, ki zaokroži potreben stavbni fond za prvo fazo. Pridobljeni so vsi projektni pogoji. Vredni arheološki ostanki z območja treh insul že odkopani, v načrtu pa je, da se te ostanke predstavi v sklopu objekta NUK Jožeta Plečnika. Podpisali smo pogodbo z MORS, da bo v vojašnici v Sostrem deponija arheoloških ostalin. Dela ZVKDS, ki obsegajo predvsem arheološke raziskave terena morajo biti končana do 20. 8. 2008, prav tako pa mora biti do takrat izdelano končno poročilo o konservatorskem in arheološkem delu, demontaža zidov, prestavitev in skladiščenje gradbenega materiala za potrebe bodoče prezentacije ter izdano kulturnovarstveno soglasje.
2. Dom IRIS (Inteligentne Rešitve in Inovacije za Samostojno bivanje) in AAL– Dom IRIS, ki smo ga odprli konec leta 2007 v prostorih Inštituta za rehabilitacijo, je dober primer prakse, kjer vse skupine uporabnikov, ki so pogosto izločene iz procesov informacijske družbe, vključimo vanjo in jim s tehnologijo ter storitvami olajšamo življenje. Projekt predstavlja povezovanje trikotnika znanja, znanosti in gospodarstva, čemur še posebej težimo v skladu z Lizbonsko strategijo. V projektu smo sodelovali Inštitut za rehabilitacijo, MVZT, ministrstvi za zdravje ter za delo, družino in socialne zadeve, Fakulteta za elektrotehniko, zavod SETTCE, podjetji SmartCom in MKS. Strokovna skupina je bila zasnovana multidisciplinarno, saj so jo sestavljali strokovnjaki s področja informatike, medicine, rehabilitacije, senzorike in fizioterapije. V domu IRIS so predstavljene podporne tehnologije ter tehnologije pametnega doma za potrebe štirih glavnih ciljnih skupin uporabnikov: starejši, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, osebe z gibalnimi motnjami (invalidi, bolniki s poškodbami glave, bolniki po kapi, bolniki z multiplo sklerozo) ter osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Finančna vrednost projekta v letih 2006 – 2008 je znašala 350.000 EUR. Dom IRIS prehaja sedaj v okvirje asociacije AAL (Ambient Asisted Living), kjer se financira njegov nadaljnji razvoj ter razvoj e-storitev in e-vsebin. Za AAL je Slovenija v letu 2008 namenila 200.000,00 EUR in s tem omogočila financiranje mednarodnih projektov s področja oseb s posebnimi potrebami ter starejših.
3. E-vsebine - namen Strategije razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji, ki jo je MVZT pripravilo v letu 2007, je s pomočjo učinkovite uporabe informacijskih-komunikacijskih tehnologij spodbuditi konkurenčnost in produktivnost, zagotoviti uravnotežen družbeni in regionalni razvoj ter izboljšati kakovost življenja celotne družbe in vsakega posameznika. V tej luči smo v letu 2008 objavili javni razpis za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-projektov. Namenjen je bil nasednjim tematskim področjem: kultura, zdravje, mala in srednja podjetja, znanstvene in izobraževalne e-vsebine in e-storitve, e-vsebine in e-storitve za potrošnike in e-storitvam s področja lokalne e-uprave. S projektom želimo popestriti ponudbo elektronskih vsebin ter storitev in omogočiti dostop do le-teh vsem državljanom kjerkoli in kadarkoli. Vsebine projekta se nanašajo zlasti na dostop in uporabo različnih vsebin ter storitev e-uprave in drugih vsebin povezanih z delom in pristojnostmi javne uprave.
4. Projekt Spletno oko - je slovenska spletna prijavna točka, preko katere lahko uporabniki interneta prijavijo nezakonite in škodljive spletne vsebine na internetu v Sloveniji. Sodelovanje podobnih točk v Evropi se je izkazalo za učinkovit ukrep v boju za zmanjšanje nezakonitih in škodljivih vsebin na internetu, kakršna sta otroška pornografija in sovražni govor. Projekt Spletno-oko.si deluje v okviru komunitarnega programa Varnejši internet plus in je del omrežja INHOPE. Pri projektu kot člani svetovalnega organa sodelujejo Vrhovno državno tožilstvo Slovenije in Policija ter predstavniki medijev in ostalih organizacij, ki aktivno delujejo na področju varovanja pravic otrok. Slovenski uporabniki interneta imamo z anonimnim poročanjem o obstoju potencialno nelegalnih ter škodljivih vsebin na internetu novo možnost, da tudi sami prispevamo k varnejšemu internetu. Projekt sofinancirata Generalni direktorat za informacijsko družbo pri Evropski komisiji ter MVZT (Direktorat za informacijsko družbo). Celotna vrednost dvoletnega projekta v letih 2006/2007 je bila 170.000 EUR, od tega je prispevek MVZT-ja 75.000 EUR.
5. e-šole - namen projekta je približati in narediti uporabo informacijske tehnologije ter znanj dostopno kar najširšemu krogu ljudi v Republiki Sloveniji. Tako imajo vsi prebivalci RS možnost zastonj uporabe računalnika (skeniranja, pisanja, obdelave fotografij…), dostopa do spleta na vseh e-šolah (predvsem v popoldanskem času). V okviru projekta podpiramo predvsem naslednje dejavnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT):
- uporaba IKT za potrebe dela in vsakdanjega življenja,
- dostop do storitev interneta na javen in brezplačen način,
- dostop do storitev interneta v okviru dela zavoda (tako na zavodu kot tudi izven) in
- usposabljanje za znanja, potrebna za učinkovito vključevanje v informacijsko družbo.
Danes v Sloveniji deluje 31 e-šol, ki se lahko pohvalijo z obiskom okvirno 100.000 obiskovalcev letno. Pri tem so bile 4 vzpostavljene na novo, ostale pa se sofinancirajo za izvajanje vsebin in vzdrževanje. Skupna vrednost financiranja s strani MVZT je 210.000,00 EUR
Slikovno gradivo: 
| 
| Z leve Andrej Flogie,
dr. Aleš Mihelič,
ministrica Mojca Kucler
Dolinar in dr.Marko Perdih | Ministrica predstavila
glavne dosežke MVZT v
zadnjem štiri letnem obdobju |
|
