Odločitev o sedežu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo v Budimpešti. Gre za velik dosežek na političnem nivoju; za sedež se je potegovala 5 kandidatk iz 6-ih držav in zelo malo verjetno je bilo, da bomo odločitev lahko sprejeli že pod slovenskim predsedovanjem, v kratkem roku zgolj nekaj tednov. V praksi določitev sedeža pomeni, da bo nova agencija Skupnosti končno lahko zaživela in začela služiti svojemu namenu, postala bo okvir za združevanje in povezovanje evropskih znanstvenih, poslovnih in izobraževalnih zmogljivosti. Države članice so se odločile, da upoštevajo načelo, da naj bo sedež v t.i. novi državi članici in pa če je takih kandidatk več, da naj bo v tisti, ki še nima nobenega sedeža agencije.

Kar se tiče zakonodajnih aktov smo v minulih mesecih sprejeli 3 uredbe, ki posledično pomenijo izboljšanje kakovosti življenja evropskih državljanov in konkurenčnosti Unije ter položaja malih in srednje velikih podjetij v njej. Pobuda o ustanovitvi Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik, ki bo pomembno prispevala h krepitvi tehnološkega potenciala Evrope in k prizadevanjem v boju proti klimatskim spremembam. Sprejeti sta bili tudi pobuda Eurostars za podporo raziskavam in razvoju v malih in srednje velikih podjetjih ter pobuda za podporo iz okolja pri samostojnem življenju (Ambient Assisted Living), ki bo prispevala k izboljšanju življenja starejših ljudi. Vsi trije dosjeji so bili sprejeti v prvem branju.

Zagon ljubljanskega procesa. Gre za trajen prispevek Slovenije h krepitvi evropskega raziskovalnega prostora in k evropski konkurenčnosti na sploh. Sam proces je sestavljen iz dveh komponent – vizije in upravljanja ERP (evropskega raziskovalnega prostora). K nadaljevanju procesa se je že zavezalo naslednjih šest (oba tria) predsedstev. Prve konkretne naloge ljubljanskega procesa so zajete v okviru petih pobud, ki so: povečane mobilnosti raziskovalcev, nove strategije mednarodnega sodelovanja v znanosti in tehnologiji, skupno načrtovanje programov, razvoj vseevropske raziskovalne infrastrukture ter upravljanje z intelektualno lastnino javno financiranih raziskav.

Sprejeli smo tudi Resolucijo Sveta o upravljanju intelektualne lastnine pri dejavnostih prenosa znanja in o kodeksu ravnanja za univerze in druge javne raziskovalne organizacije. Resolucija potrjuje in podpira priporočilo Komisije in kodeks ravnanja. S priporočili se želi izboljšati prenos znanja iz raziskovalne sfere v industrijo in nato na trg.

Prvo zasedanja Stalnega partnerskega Sveta EU-Rusija za raziskave. To srečanje ima velik strateški pomen, saj smo razpravljali o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Unijo in Rusijo, o interesu Rusije, da se pridruži 7. okvirnemu programu EU ter o poglobljenem sodelovanju Unije z Rusijo na sploh. O kakšnem potencialu govorimo, si morda lažje predstavljamo, ko se spomnimo, kako močna je Ruska federacija na področju znanosti – npr. vesolja. So pa še številna druga področja, zanimiva za sodelovanje – energetika, obnovljivi viri energije, jedrska fuzija, pa tudi varnost, kakovost prehrane, podnebne spremembe itd.

Med našimi prednostnimi temami so bile tudi raziskovalna infrastruktura, vloga žensk v znanosti in Zahodni Balkan.

Dosegli smo sprejem ministrskih sklepov o družinam prijaznih karierah. Družinam prijazno delovno okolje pripomore k ohranjanju žensk v raziskovalni znanosti, torej k temu, da se ženske odločijo za znanstveno poklicno pot in da v njej tudi ostanejo. Namreč če želimo izkoristiti ves potencial delovne sile, ki jo predstavljajo evropski raziskovalci, moramo zagotoviti kompatibilnost kariere, družine in zasebnega življenja. Na ta način bo več znanstvenikov prispevalo več k uresničevanju strategij razvoja na nacionalnih in na evropskem nivoju. Pri slovenskem modelu dobre prakse, ki smo ga predstavili tudi Evropi, velja izpostaviti zakonodajo na področju starševskega dopusta, relativno urejeno in dostopno mrežo vrtcev in družinam naklonjen program mladih raziskovalcev.

Glede raziskovalne infrastrukture smo sprejeli sklepe, v katerih smo izpostavili nujnost sodelovanja med regijami ter združevanja javnega in zasebnega financiranja. Tudi tukaj smo predstavili slovenske primere dobre prakse glede katerih se odlikuje tudi v evropskem merilu. Raziskovalni centri odličnosti predstavljajo nov instrument znanstveno tehnološke politike, ustanovljen s pomočjo sredstev iz strukturnih skladov EU.

 
V okviru prioritete integracije držav Zahodnega Balkana v Evropski raziskovalni prostor smo uvedli projekt donacij za posodobitev njihove raziskovalno-razvojne infrastrukture. Posodobitev in obnova slednje sta namreč med najnujnejšimi potrebami vseh držav Zahodnega Balkana. Zaradi interesa oz. pobud naslovnikov smo zbiranje podaljšali do konca novembra letos, v začetku junija pa smo prvima dvema donatorjem (Savi d.d. in Joint Research Centru) že podelili posebna priznanja, ki smo jih poimenovali po slovenskem raketnem inženirju, pionirju na področju astronavtike, Hermanu Potočniku Noordungu.

Na področju informacijske družbe smo nadaljevali začeto delo predhodnih predsedstev. Izpostaviti velja sprejem sklepov, ki bodo omogočili hitrejšo in učinkovitejšo digitalizacijo Evrope, torej »stopanje v korak s časom« glede t.i. strategije i2010 (potreba za spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, potreba po zagotavljanju večjega zaupanja uporabnikov e-storitev in e-vsebin z naslavljanjem varnosti, zasebnosti in vključenosti, potreba po preseganju ovir za vzpostavitev enotnega trga e-storitev z vzpostavljanjem vseevropskih interoperabilnih javnih storitev in vzpodbujanjem uporabe odprtih tehničnih standardov in javno razpoložljivih specifikacij), in pa podaljšanje mandata ENISI, Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij.

V Sredozemlju smo pospešili sodelovanje na področju informacijske družbe s so-organizacijo ministrske konference pobude EUROMED z naslovom: »Vzpostavitev ugodnega okolja za informacijsko družbo EUROMED«, na kateri so ministri držav evrosredozemskega partnerstva v sklepni izjavi konference poudarili, da informacijska družba, raziskave in inovacije prispevajo h konkurenčnosti in spoprijemanju z izzivi globalizacije. Priznali so pomembno vlogo javno-zasebnemu partnerstvu pri razvoju IKT ter poudarili potrebo po nadaljnji liberalizaciji in odprtosti trgov elektronskih komunikacij. Znova so tudi potrdili svojo zavezanost za evrosredozemsko partnerstvo.

Na področju, ki zadeva visoko šolstvo, smo posebno pozornost namenili posodabljanju univerz in uresničevanju bolonjske reforme, saj naj bi ukrepi na obeh področjih zagotovili ustrezni in pričakovani prispevek visokega šolstva k družbi znanja.

Organizirali smo tematsko konferenco o vlogi visokega šolstva v vseživljenjskem učenju z namenom, da pospešimo razpravo o tem pomembnem vidiku Lizbonske strategije in bolonjskega procesa, saj visoko šolstvo v svojo ponudbo prepočasi vključuje različne oblike vseživljenjskega učenja, zlasti za odrasle.

Neformalno srečanje generalnih direktorjev za visoko šolstvo in predsednikov rektorskih konferenc, ki so razpravljali o usposobljenosti evropskih univerz, da se ustrezno odzovejo na aktualne potrebe širšega okolja. Na srečanju so bili predstavljeni rezultati dveh študij o modelih in trendih upravljanja visokega šolstva v Evropi, udeleženci pa so izmenjali izkušnje o upravljanju visokošolskih institucij in usposabljanju vodstvenega kadra.

Ustanovitev Evro-sredozemske univerze s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni le promocija evropskega leta medkulturnega dialoga, temveč je trajen prispevek k sodelovanju visokega šolstva v regiji.

V okviru Evro-sredozemskega partnerstva je slovensko predsedstvo sklicalo tudi prvi sestanek ad hoc delovne skupine za visoko šolstvo, predvidene v deklaraciji prve Evro-sredozemske ministrske konference o visokem šolstvu in znanstvenem sodelovanju, ki je potekala leta 2007 v Kairu. Delovna skupina naj bi podpirala, spremljala in poročala o uresničevanju v ministrski deklaraciji zastavljenih ciljev in ukrepov.

Kot predsedujoča država Svetu EU je Slovenija v prvi polovici leta predsedovala tudi bolonjskemu procesu ter usmerjala razprave o oblikovanju evropskega visokošolskega prostora v naslednjem desetletju.

Nekaj statistike:
- skupno 1330 udeležencev na dogodkih v Sloveniji,
- dve zasedanji Sveta za konkurenčnost,
- zasedanje Sveta za promet telekomunikacije in energijo,
- tri predstavitve v Evropskem parlamentu,
- neformalno srečanje ministrov za raziskave v Sloveniji.

Ministrica Mojca Kucler Dolinar na novinarski konferenci:

Video zapis novinarske konference.